Uf, kako gredo leta mimo! Tudi člane skupine The Cranberries, ki so sedaj večinoma že vsi očki in mamice, so leta in starševstvo malo umirile in jim dala nov pogled na življenje. Toda nekatere stvari se ne spremenijo. Med glasbenimi kritiki nekako velja večinski konsenz, da bi boljša besedila kot pevka Cranberriesov, Dolores, kak drug tekstopisec lahko napisal med jutranjim umivanjem zob. Tudi na novem albumu Wake Up and Smell the Coffee se kdaj pa kdaj bolj preprosto izrazi, a se nekako premosorazmerno s tem dviga faktor iskrenosti. A v celoti gledano so The Cranberries naredili prekleto dober pop-rockerski album. V skladu z njihovimi novimi družinskimi statusi so pesmi bolj mirne in optimistične, v nekem smislu pomiritev z bolj uporniško preteklostjo. Še vedno pa ne morejo čisto iz svoje kože zaskrbljencev za svetovne probleme. Skrbi jih radiacija, skrbi jih Černobil, skrbi jih težko odraščanje otrok v getu, za bonus pa so dodali še antidrogeraško himno Salvation v hudo energični živi izvedbi. Če je ta zadnja pesem kakšno merilo, bi se splačalo pogledati kakšen njihov koncert, kjer na dan očitno pride tudi njihova rockersko nastopaška plat.