Višje ko se dvigamo po grapi, več izrednih prizorov se nam ponuja. Ledeni slapovi, z ledenimi svečami ovešene stene, voda, ki teče skozi zaledenele tunele ... Filmi so vedno prekratki. Če nočemo biti razočarani ob neuspelih posnetkih, je vsekakor dobro vedeti nekaj drobnih trikov. V fotografske aparate vgrajeni svetlomeri poskušajo vse posnetke osvetliti kot bi bili 18 % sivi (standard v fotografiji). To je največkrat več kot odlično pri večini motivov, pri snegu in ledu pa odpove. Sneg je bel, avtomatika v naših fotoaparatih pa ga bo poskušala napraviti sivega. Pri negativ filmih se da marsikatero napako rešiti pri povečevanju, če pa uporabljamo dia filme, je treba svetlomeru nekoliko pomagati. Približno velja, da je treba na snegu film preosvetliti za 1,5 zaslonke. Vendar pa sneg ni vedno popolnoma bel, ni vedno enako osvetljen ... Precejšnja razlika je, če sneg fotografiramo v senci ali na direktnem soncu. Kaj torej storiti? Najbolje bi bilo s sabo nositi sivo karto in v takih primerih ustrezno ekspozicijo določiti z njo. Vendar to ni vedno možno. Lahko si pomagamo s tako imenovanim bracketingom. Prvi posnetek osvetlimo, kot nam predlaga avtomatika, potem pa v polovičnih stopnjah preosvetlimo še dva posnetka. S to tehniko bi se nam moral skoraj vsak posnetek posrečiti. Največ pa še vedno štejejo izkušnje! Fotografirajte in nato kritično opazujte svoje fotografije.