Rozalija Hojnik je po poklicu strojna ključavničarka. Nekaj časa je delala kot rezkarka v Metalni v Mariboru, potem pa v ptujskem delu TAM-a. Delo je bilo izredno težko, z visoko normo, zato se je raje odločila za delo na kmetiji. Zelo si je tudi želela, da bi delala kot renovatorka, a se ji želja ni izpolnila. Začetek v likovni sferi predstavlja slikanje s temperami. Začelo se je s slikanjem pisanke. Ko so v TD Polenšak organizirali tekmovanje za najlepšo pisanko, je imela najlepšo. Znanemu ptujskemu slikarju Maksu Menoniju gre zahvala, da se je sploh začela likovno udejanjati. V časopisu je zasledila njegov sestavek o tem, da se je pri njem mogoče naučiti vse o risanju. In tako se je začelo. Prej o slikanju na platno z oljem na Polenšaku in daleč naokoli nihče ni vedel ničesar. Najprej je naslikala nečaka Sandija, v nadaljevanju pa je večino motivov poiskala v naravi in tako je tudi danes. Skice za nova dela v glavnem nastajajo ponoči, podnevi jih popravlja. Risanje ji pomeni zelo veliko. "To je nekaj mojega, intimnega, nekaj, kar bo ostalo tudi za menoj."