Alma Ibrišimović je mlada mamica iz Šaleka. Njena Sara bo v sredo upihnila prvo svečko na torti. Prikupna deklica naju opazuje iz vozička in kmalu ji ni več všeč, da se ta ne premika, mamica pa se namesto z njo ukvarja z mano. Alma mi pove: »Porodniška se mi izteka, a žal službe nimam. Do poroda sem imela nekaj služb, nikoli za nedoločen čas. Z majhnim otrokom je težko iskati službo. Imam srednjo šolo in kar nekaj delovnih izkušenj. Pišem in pošiljam prošnje in upam, da se kmalu najde delo zame, čeprav se zavedam, da delodajalci velikokrat dajo prednost tistim, ki imajo večje otroke ali pa jih še nimajo. Pri majhnem otroku se večina mamic potem sreča še s problemom varstva. Sploh, če imaš službo, ki ni le dopoldne, ampak izmensko. Mislim, da se danes mlade družine težko odločajo za prvega, še težje pa za naslednje otroke tudi zato, ker se mlade družine srečujejo tudi s stanovanjsko stisko. Mi živimo s tastom in taščo, partner je zaposlen, tako da zaenkrat gre. A si vseeno zelo želim dobiti službo. Materinstvo pa je res čudovito. Vsak dan z njo je zame in za vso našo družino novo doživetje, prava nagrada. Če dobim službo, pa imam varstvo doma. Tast in tašča sta že upokojena, Sara pa bi imela tudi družbo, saj ima leto dni starejšo sestrično, ki jo že čuvata.« Za konec mi Alma pove, da si želi, da bi lahko čez nekaj let, ko Sara malo zraste in ko bo imela službo, še enega otroka.