Na območju Nadiških in Terskih dolin je izseljenski pojav zadobil precej drugačne kvantitativne in kvalitativne razsežnosti. Začetki, v prvi polovici 19. stoletja, so bili tudi tu vezani na sezonsko trgovanje, in sicer na prodajanje dokaj bogatega sadnega pridelka in pitanih kostanjev ter krošnjarjenje z izdelki domače lesne obrti in drugimi drobnimi artikli. S časom je popotna trgovska dejavnost, v teh krajih imenovana "guziranje" (iz nemškega hausieren), vse bolj prehajala na preprodajanje nakupljenega blaga, se podaljševala v teku leta in v mnogih primerih, bolj ko so se poti krošnjarjev daljšale v notranjost avstro-ogrskih in celo ruskih dežel, izgubljala sezonski in pridobivala dolgotrajnejši značaj (Kalc-Kodrič, 1995, 141-142). Ko so z novo razvojno fazo furlanska sezonska izseljenska gibanja doživela tipološko in strukturno preobrazbo, se je tudi med izseljenci iz Nadiških in Terskih dolin začelo večati število gradbenih in drugih delavcev, ki so večino leta prebijali na raznih deloviščih in se le v hladnejših mesecih vračali domov. Značilno pa je, da je izseljevanje ostajalo skozi vse 19. stol. daleč pod povprečjem ostalega furlanskega alpskega in predalpsega loka. Po uradni statistiki v zadnjih desetletjih 19. stoletja v Nadiških dolinah delež sezonskih izseljencev ni presegel 2,6% prebivalstva, na prehodu stoletja pa je znašal 3,3%, medtem ko je povprečje na celotnem furlanskem gorskem območju dosegalo viške do 13,7% (Cosattini, 1983, 30-31). Šele v desetletju pred prvo svetovno vojno se je nadiško okrožje nenadoma povzpelo po lestvici izseljenskih območij z deleži, ki so presegali 12% prebivalstva in ki so se v posameznih vaseh dvignili do 18 in celo 31%. K temu je treba še prišteti na začetku 20. stoletja precej relevanten pojav izseljevanja v ZDA, ki mu drugod v gorski Furlaniji ni bilo enako močnega primera. Kljub temu, da ga je statistika zaradi čezoceanskega značaja uvrstila med stalno izseljevanje, je šlo v resnici tudi tu za začasno, saj se je večina izseljencev po daljšem ali krajšem delovnem postanku vračala domov (Kalc, Kodrič, 1995, 141).