Draga bralka, ni se treba sramovati trenutkov, ko bi ga najraje zapustili, še prej pa bi mu povedali vse, kar bi mu, če bi njegovo zvezo odkrili ob drugačni priložnosti. Naravno in razumljivo je, da se počutite izdani, da ste užaljeni. Ne skrivajte razpoloženja pred otroki, ker vam to ne bo dolgo uspevalo, pa tudi energije, ki jo lahko usmerjate drugače, porabite veliko za trenutke sprenevedanja. Odrasli so, razumeli bodo, pravzaprav že razumejo, le pokazati jim je težko, da vedo, kaj preživljate. Še posebno zato, ker tako razmišljate le nekaj minut, potem v vas prevladajo tista čustva, ki ste jih do moža gojili vse vajino skupno življenje. Verjetno bi vam res rad povedal, da mu je žal, da se mu zdi zdaj njegova nekdanja skrivnost nesmiselna in da je ponosen na vas in na svojo družino. Ni izključeno, da se mu bo to nekoč posrečilo. Od dogodka je minilo malo časa, večini bolnikov se v nekaj mesecih stanje precej izboljša. Vi sami in otroci si zelo prizadevate, da bi bila nega kar najboljša. Tudi če se ne bi zgodilo tako, kot se je, ga najbrž ne bi zapustili. Vsaj tako je čutiti iz obsežnega pisma. Ne razmišljajte torej o njuni preteklosti, tudi zamisel, da bi jo poklicali na pogovor in obisk k njemu, se mi ne zdi dobra. Čudno bi se lahko razpletel, vaš mož bi se verjetno zelo razburil, za vse bi bilo sila mučno. Upajte na čimprejšnje izboljšanje njegovega zdravja! Srečno!