rihod jezuitov je veliko pomenil za kulturni in civilizacijski razvoja Trsta, ki je bil na začetku 17. stoletja še neznatno in nepomembno obrobno mesto Avstrije. To je lepo razložila Vesna Cunja Rossi na predavanju, ki ga je imela za tržaško zgodovinsko društvo Minerva, s katerim je prikazala rezultate svojega raziskovanja za dok- Sv. Ignacij Lojolski torsko disertacijo na katoliški univerzi v Milanu. je šele takrat zavedel velikih Mlada zgodovinarka - predstavil možnosti, ki jih je mesto s prijo je prof. Fulvio Nascimbeni - ki staniščem nudilo za razvoj trgose je že izkazala s svojo diplom- vine in ga je začel ščititi z raznisko nalogo o dopisovanju med mi ukrepi. Tudi na verskem pogoriškim nadškofom Attemsom dročju je bilo stanje slabo, in stiškim opatom, je svoje delo duhovnikov je bilo malo, dejavzastavila zelo temeljito, saj je ob- nosti še manj, saj je protirefordelala vrsto jezuitskih in držav- macija ni spodbudila. Prevladonih arhivov v Trstu, na Dunaju, vala je težnja po preživetju. v Gradcu in Rimu, od teh jih je Prihod jezuitov - prva dva sta nekaj bilo do sedaj nedosto- prišla leta 1619 iz Prage zaradi pnih. Tako je prišla do zelo zani- 30-letne vojne - je pomenil vemih in novih spoznanj o social- liko za kulturno rast mesta, saj nih, gospodarskih in verskih beležimo že naslednje leto prve razmerah v Trstu v daljšem ob- gledališke predstave, kmalu podobju, ki je bilo dokaj revno in tem pa je njihova šola dala prigospodarsko neaktivno. Trst je ložnost za pridobitev temeljnetakrat štel okoli 3000, morda ga znanja in civilnega obnaša3500 prebivalcev, ki so še živeli nja. Jezuitska postojanka, štela za mestnim obzidjem, podeželje je od 8 do 9 patrov, je bila dokaj pa se je začelo takoj zunaj. Moč- samostojna, uživala pa je tudi no so se poznale posledice več privilegijev, kar je povzročiuskoških vojn in spopada z Be- lo vrsto sporov in napetosti in netkami. Cesar Ferdinand II. se celo vodilo do pravih spopadov.