Za omenjenim psevdonimom se skriva eden najbolj prevajanih alžirskih pisateljev, ki je sprva pisal v arabščini in nadaljeval v francoščini. V romanu Napad, ki je prišel v ožji izbor za Goncourtovo nagrado, ima glavno besedo Amin, Arabec, ki je postal naturalizirani Izraelec, sicer uspešen kirurg in srečen zakonski mož. Natančneje, njegova sreča traja vse do dne, ko se v fast-foodu sredi Tel Aviva razstreli kamikaze, za katerega se izkaže, da je bila njegova žena Sihem. Samomorilski napad pusti za seboj sedemnajst trupel, še več ranjenih in zmedenega, žalostnega in besnega Amina: »Ne prepoznam več sveta, v katerem živim.« Ne samo da kot Arabec in Sihemin mož v bližnji okolici nemudoma postane persona non grata, predvsem se mora soočiti s samim seboj in z dejstvom, da je njegova ljubljena žena živela dve življenji. Vprašanja, ki mu ne dajo več miru, ga ženejo po Siheminih sledeh, za katere upa, da ga bodo pripeljale do odgovorov na številne zakaje. Zakaj ga je ženska njegovega življenja izključila iz svojega življenja? Zakaj ga je zamenjala za organizacijo, ki jo je opasano z eksplozivom poslala med gručo šolarjev, ki so v restavraciji praznovali rojstni dan? … Med pehanjem za odgovori se Amin zaletava v temačne skrivnosti in vedno nova eksistencialna vprašanja, ki (mu) jih poraja izraelsko-palestinski boj. Avtor neprestano sopostavlja zdrav razum in fanatizem ter zanimivo zastavljeno zgodbo, v kateri ne manjka napetih situacij, zapisuje z gibkim jezikom, pretresljivemu koncu naproti. gk