Deloma to drži, čeprav je naše vedenje tudi na pevskem področju omejeno in v marsičem odvisno od naših predstav. Pri tem mislim na osebne sloge posameznih izvajalcev, ki so se gotovo razlikovali med sabo, naše vedenje pa je tako omejeno v osnovi na čas, ki je že dokumentiran s posnetki, sicer pa podrobnosti globlje v preteklost tudi ne poznamo. Pri načinih igranja na glasbila so velike razlike med posameznimi glasbili. Ko govorimo o tistih najstarejših, kot so kakšna preprosta glasbila ali razne piščali, so stvari deloma samoumevne. Pa še tam po govornih ali zapisanih virih lahko sklepamo na odstopanja od posameznika do posameznika. Pri novejših, tehnično bolj dodelanih glasbilih so bili načini igranja največkrat odvisni od sestave glasbila in od možnosti, ki jih je to ponujalo. Novejša kot so glasbila, več imajo možnosti – povečan obseg, več glasov, pa tudi olajšano izvajanje posameznih prvin. To prinese s seboj več teženj po tehnični dovršenosti, virtuoznosti, ki včasih ni bila tako izpostavljena kot danes. Iz napisanega lahko sklepamo, da je marsikdaj pri starejših glasbilih že kar avtomatično manj možnosti vplivov, ki so prišli pozneje. Eden od pomembnih razlogov je gotovo ta, da je zabavna glasba, ki jo posredujejo mediji in ki ima na okus ljudi najmočnejši in najbolj neposreden vpliv, v osnovi in pretežno inštrumentalna. Tudi sodobna t. i. vokalno-inštrumentalna glasba je v osnovi plesna in gradi svojo prepoznavnost na zvoku zasedb oziroma priredb – aranžmajev. Ker je del te glasbe tudi narodno-zabavna glasba, ki je že skorajda neposredno del življenja ljudi – ali pa je v zavesti pri marsikom kar zamenjala ljudsko glasbo – se taki vplivi seveda mešajo in na koncu prevladajo tisti, ki so bolj napadalni ali jih je več. Česa je največ v sporedih medijev, vemo. Ker se je spremenil tudi način življenja in ker je v človeški psihi, da navadno daje prednost »novotarijam«, je jasno, da se tisto starejše izgublja. Najbolj očitno je to pri diatoničnih harmonikah, pri katerih ravno zaradi dokaj dobro ohranjenih primerkov in relativno kratkega razvoja glasbil lahko vidimo, kakšni preskoki so se zgodili v zadnjih, recimo, dobrih sto petdesetih letih.