Drobnjak (Allium schoenoprasum L.) je trajnica, ki je razmeroma odporna proti nizkim temeperaturam. Rastlina razvije rozeto z ozkimi, votlimi, cevastimi listi, temno do svetlo zelenimi, dolgimi 20 do 30 cm. Listi izraščajo iz čebulnega krožca in šopastih korenin. Pri drobnjaku se kmalu po kalitvi začne razraščanje na čebulnem krožcu, po dveh do treh mesecih se razvijejo veliki šopi, ker se po petem do sedmem razraščanju razvije iz ene rastlinice od 80 do 100 rastlinic, ki vse izraščajo iz enega čebulnega krožca. Posamezna čebulica se pri drobnjaku ne odebeli, ob koreninah se v zemlji oblikuje le rahlo obeljen del. Liste drobnjaka lahko večkrat režemo, vendar se že po drugi rezi poznajo osušeni robovi. Med posameznimi listi se začno pojavljati tudi cvetna stebla, ki so enako dolga kot listi, kar otežkoča ponovno rezanje. Cvetno steblo je votlo, ni odebeljeno, na njem se razvijejo socvetja, sestavljena iz več cvetov. Vsak cvet ima šest rožnatih, rdečkastih ali rdečkastovijoličnih cvetnih listov, prašnike in pestič. Junija in julija se razvijejo manjša črna semena, ki so trioglata, podobna čebulnim. Semena so od 2,0 do 2,5 mm dolga, 1,0 do 1,5 mm široka in od 0,75 do 1 mm debela. Drobnjak je samooprašna rastlina, semena pa kalijo v temi; kalivost je razmeroma slaba, do 40 %, v prvem letu nekoliko boljša. Konec avgusta in v začetku septembra preide drobnjak v fazo mirovanja pod vplivom temperatur od 6 do 20 oC oziroma optimalne temperature od 14 do 16 oC, dolžina dneva mora biti pod 15 ur. V času mirovanja, ki traja šest tednov, se hranilne snovi iz listov premaknejo v koreniko ali rizom. Listi začno rumeneti in v oktobru propadejo. Od konca septembra do srede novembra rastlina miruje in ne poganja listov, tudi če jo izpostavimo ugodnim temperaturam in primerni vlagi. Na prostem ponovno raste že februarja ali marca, v rastlinjakih pa drobnjak lahko začne poganjati liste že v decembru.