Vsi so mi zavidali mojo dobro, prijazno, pametno in pomembno mater, gospodarico skrivnih receptov in najbolj brezbolečinsko zdravnico daleč naokrog. Tudi sam sem si zavidal svojo mater! Ta nastop je bil neprekosljiv in do danes mi je tuja misel, da je imeti uši nespodobno. - Druga lastnost moje matere, ki jo je treba zares ceniti, je bila umetnost vstopanja v prostore. Brez pretiravanja: V tem je bila majestetska. Začelo se je z nalahnim pritiskom na kljuko, ko je vrata mehko pritisnila v okvir. Potem je za špranjo odprla vrata in skoznjo potisnila glavo, radovedno in blaženo, kakor da bi stopala pred mizo z darili. Za pogled naokrog si je vzela dve sekundi časa, potem pa se je nasmehnila in odprla vrata tako na široko, da je lahko vstopila s celim telesom. Čudovito! Tako je vsako jutro vstopala v mojo sobo, da bi me zbudila. Tako je vstopila v razred zaradi inšpekcije uši. Tako je vstopala v vsak prostor. Lahko bi bila vstopalka v prostore, tako čudovito je to opravila. V časopisih bi lahko anonsirala: Vstopam v vaše prostore, cena po dog. Moj oče pa je vsaka vrata odprl tako, kot da bi hotel osvoboditi talce. Zaropotalo je - in potem je stal tu. Ko je prišel po službi domov, nikdar nisem mogel biti prepričan, ali je vhodna vrata odklepal ali vdrl v stanovanje. Ampak moja mati ... Tako mi je žal slabo govoriti o človeku, ki tako čudovito vstopa v prostore! Nisem vreden sline, s katero bi moral biti popljuvan!