Po že starih izkušnjah je ob prehodu v hladnejši letni čas dobro čim dlje nositi poletna oblačila in spomladi zimska, ker se tako ubranimo prevelikih skokov temperature, kar nam pravzaprav povzroča težave s prilagajanjem na nove vremenske razmere. Jesenski čas je zoprn tudi zato, ker prinaša deževje s plundro in hladom. Še slabše je, če imamo v tem času neprimerno obutev, da nas zebe v noge. V tem primeru nahod ni več daleč. Naši kmečki ljudje poznajo za take primere domače zdravilo, šilce močnega žganja, da pogreje, kot pravijo! Včasih so se spravili na toplo kmečko peč, da so se pregreli. To je bilo kar dovolj, da so se ubranili kaj hujšega. Tako tudi dandanes svetujemo ob hudem nahodu toplo posteljo z vročimi čaji z medom, aspirinom in tabletami vitamina C. Včasih, ko še niso poznali teh novotarij, so si pomagali z domačimi čaji iz lipovega in bezgovega cvetja ter bezgovih jagod in z že omenjenim terjakom. V novejšem času se je tem domačim zdravilom pridružil še šipkov čaj, ki je bogat vitamina C. Že včasih so vedeli, da je pri vročinskih boleznih, h katerim spada tudi prehlad, najboljši vroč čaj z limono, ki ima dosti vitamina C. Izkušnje so pokazale, da je v takih primerih najbolje nekaj dni ostati doma in piti vroče domače čaje, torej dosti tekočine. Če imamo le preveč zamašen nos, si lahko pomagamo tudi z vdihavanjem sopare kamiličnega ali rmanovega čaja, narezanega smrečja, drobnih vejic smreke, jelke, bora, brinja, lahko tudi smrekove smole, če jo imamo. Lahko si pomagamo tudi z žajbljem, ki ga polijemo z vrelo vodo in vdihavamo soparo. Seveda pri tem pazimo, da se ne opečemo. Po vdihovanju sopare moramo ostati v toplem prostoru, še bolje pa je, da ležemo v posteljo, če imamo primerno toplo spalnico.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Po po predlog; mestnik
že že členek
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
izkušnjah izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
prehodu prehod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; tožilnik
hladnejši hladen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
letni leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
dlje daleč splošni prislov; primernik
nositi nositi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
poletna poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
oblačila oblačilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
zimska zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ubranimo ubraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
prevelikih prevelik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
skokov skok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
pravzaprav pravzaprav členek
povzroča povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
prilagajanjem prilagajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
na na predlog; tožilnik
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vremenske vremenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Jesenski jesenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zoprn zoprn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tudi tudi členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
prinaša prinašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
deževje deževje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
plundro plundra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
hladom hlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Še še členek
slabše slabo splošni prislov; primernik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
neprimerno neprimerno splošni prislov; nedoločena stopnja
obutev obutev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
zebe zebsti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
noge noga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nahod nahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
Naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
kmečki kmečki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poznajo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
take tak kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
primere primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zdravilo zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
šilce šilce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
močnega močen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
žganja žganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
pogreje pogreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spravili spraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kmečko kmečki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
peč peč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pregreli pregreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ubranili ubraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
hujšega hud splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
dandanes dandanes splošni prislov; nedoločena stopnja
svetujemo svetovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
ob ob predlog; mestnik
hudem hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
nahodu nahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
vročimi vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
čaji čaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
z z predlog; orodnik
medom med samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
aspirinom aspirin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
tabletami tableta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
vitamina vitamin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
C. C. okrajšava
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
še še členek
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
poznali poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
novotarij novotarija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pomagali pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
domačimi domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
čaji čaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
iz iz predlog; rodilnik
lipovega lipov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
bezgovega bezgov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
cvetja cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ter ter priredni veznik
bezgovih bezgov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
jagod jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
z z predlog; orodnik
že že členek
omenjenim omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
terjakom terjak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
V v predlog; mestnik
novejšem nov splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
domačim domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
zdravilom zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
pridružil pridružiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
še še členek
šipkov šipkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
čaj čaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bogat bogat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vitamina vitamin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
C. C. okrajšava
Že že členek
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
vročinskih vročinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
boleznih bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
h k predlog; dajalnik
katerim kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
spada spadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
prehlad prehlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
najboljši dober splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
vroč vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
čaj čaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
limono limona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dosti dosti splošni prislov; nedoločena stopnja
vitamina vitamin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
C. C. okrajšava
Izkušnje izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pokazale pokazati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
takih tak kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ostati ostati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
piti piti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
čaje čaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
dosti dosti splošni prislov; nedoločena stopnja
tekočine tekočina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
le le členek
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
zamašen zamašen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nos nos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomagamo pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
vdihavanjem vdihavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
sopare sopara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kamiličnega kamiličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
rmanovega rmanov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
čaja čaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
narezanega narezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
smrečja smrečje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
drobnih droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
vejic vejica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
smreke smreka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jelke jelka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
bora bor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
brinja brinje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
smrekove smrekov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
smole smola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pomagamo pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
žajbljem žajbelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
polijemo politi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vrelo vrel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
vdihavamo vdihavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
soparo sopara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Seveda seveda členek
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pazimo paziti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
opečemo opeči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Po po predlog; mestnik
vdihovanju vdihovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
sopare sopara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ostati ostati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
toplem topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
prostoru prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
še še členek
bolje dobro splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
ležemo leči glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
primerno primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
spalnico spalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar