Kljub temu, da je oceno sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, potrebno razkriti že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa Pooblaščenec poudarja, da v konkretnem primeru do istega zaključka pripelje tudi test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omenjeni test zakon predvideva v primerih, ko je podana kakšna izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja pa možnost, da je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Po mnenju Pooblaščenca javni interes za razkritje vsebine ocene sodniške službe, na podlagi katere je bila sodnica razrešena, v tem primeru nedvomno pretehta nad interesom za omejitev dostopa. Javnost ima namreč nedvomno upravičen interes izvedeti, katere so tiste nepravilnosti pri opravljanju sodniške službe, na podlagi katerih so sodniki, kot edini funkcionarji v državi, katerih funkcija je sicer že po ustavi trajna, lahko razrešeni. Gre za najhujšo sankcijo, ki lahko doleti sodnika in ki je v praksi izjemno redka. Nasproti navedenemu interesu javnosti, pa v konkretnem primeru stoji pravica do varstva osebnih podatkov razrešene sodnice, ki pa je, kot je bilo že pojasnjeno, zaradi dejstva, da gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, zelo zožena. Iz navedenega torej izhaja, da v konkretnem primeru pravica javnosti vedeti nedvomno pretehta tako nad pravico sodnice kot fizične osebe do varstva svojih osebnih podatkov, ki so zbrani v oceni njene sodniške službe, na podlagi katere je bila razrešena, kot nad legitimnim interesom, da se varuje integriteta sodne veje oblasti.