V avdio-video programu z naslovom Building Personal Wealth (Kako doseči osebno blagostanje) razkriva svojo rešitev za doseganje finančnih ciljev. Ni pomembno, kakšni so naši finančni cilji. Ali si želimo v nekaj letih kupiti počitniško hišo ob morju, ali bi se radi čez 25 let upokojili in postali finančno neodvisni, ali pa bi radi obogateli. Pomembna je močna želja, da bi dosegli finančne cilje in pravilno finančno načrtovanje. 1. Prevzem nadzora nad finančno prihodnostjo Temelj upravljanja s financami je razumevanje dohodka kot točno določene in omejene kategorije. Tallal predlaga, naj si predstavljamo, da je dohodek torta . Vsaka najmanjša stvar, ki jo potrebujemo ali želimo, predstavlja košček torte. Določen življenjski slog, izobrazba in zavarovanje so posamezni kosi. V skladu s finančnim planom lahko znotraj te torte prerazporejamo svoje potrebe in želje. V nobenem primeru pa ne moremo zapraviti več, razen če se zadolžimo. Po statistiki manj od pet odstotkov ljudi sploh kdaj doseže finančno neodvisnost in, kar je še bolj pomembno, edini vir dohodka 97-98 % ljudi po dopolnjenem 65. letu starosti je državna pokojnina, ki zadošča le za pokrivanje osnovne nege v domu za ostarele. Do danes so se ljudje brez skrbi upokojili, saj je država iz svojega »fonda« priskrbela sredstva za njihovo pokojnino. Ta sredstva so omogočala normalno življenje tudi po upokojitvi. Toda časi se spreminjajo in ljudje moramo danes prevzeti veliko večjo odgovornost za svojo finančno prihodnost . Prvi razlog je v tem, da se življenjska doba podaljšuje in je daljša kakor kdajkoli prej. Po statističnih podatkih bo človek po upokojitvi ob dopolnjeni starosti 65 let živel vsaj še 15 let. Najbrž lahko prej ali slej pričakujemo, da bodo ljudje preživeli v pokoju toliko let, kolikor let so bili zaposleni, čeprav se to sliši nemogoče. Drugi razlog je staranje prebivalstva, kar pomeni, da se razmerje med upokojenci in zaposlenimi povečuje v škodo zaposlenih in vedno več upokojencev »pade« na enega zaposlenega. Nekateri finančni strokovnjaki pričakujejo, da naj bi generacija »baby boom«, ki se bo upokojila okrog leta 2020, ostala brez pokojnine iz državne blagajne. To pomeni, da bodo morali ljudje preživeti z denarjem, ki ga bodo do takrat ustvarili in privarčevali sami. Zadnja leta nas tudi v Sloveniji opozarjajo, da je treba dodatno varčevati za pokojnino, saj se državna vreča nezadržno prazni. Vendar pa predvidevanjih Tallala tudi to dodatno varčevanje ne bo zadostovalo za normalno preživetje ali za to, da bi ohranili vsaj enak življenjski standard, kakor smo ga imeli pred upokojitvijo. Skoraj nihče ne more verjeti, da bi lahko po upokojitvi lahko živel slabše. Kakšna je resnična situacija, pa se lahko prepričamo že danes, ko večina upokojencev živi zelo skromno in si marsičesa ne more privoščiti brez denarne pomoči svojih otrok. 2. Veščina navigacije Tallal meni, da je za to, da ljudje nikoli ne dosežejo finančne neodvisnosti, eden glavnih vzrokov neznanje . Ljudje preprosto ne vedo, kaj narediti za dosego dolgoročnih finančnih ciljev. Na upokojitev se ne pripravljajo dovolj, ker se ne zavedajo, kaj jih čaka. Za doseganje finančnih ciljev lahko uporabimo »veščino navigacije« . »Veščina navigacije« nam pomaga, da pot do velikih ciljev, ki se nam zdijo nedosegljivi, razbijemo na majhne korake. Tallal primerja doseganje finančnih ciljev s potovanjem z ladjo do otoka. Kapitan mora pripraviti posamezne etape poti, da bi dosegel glavni cilj v določenem času. Ni dovolj, da pozna samo končni cilj. Če bi bilo potovanje prepuščeno naključju, bi bilo daljše, nepredvidljivo in tvegano. Enako velja za doseganje finančnih ciljev. Ni toliko pomembno, kaj si želimo; 200 milijonov tolarjev na računu ali 20 milijonov tolarjev za novo stanovanje. Pomembno je, da določimo pot do ciljev ter jih dosežemo po majhnih korakih v določenem času. 3. Kako si začrtamo pot do finančnih ciljev 1. korak: Določimo našo izhodiščno točko Najprej ugotovimo naše trenutno finančno stanje; kakšen je naš dohodek, kakšni so naši stroški, kako so sestavljena naša sredstva in katere so naše obveznosti. Izračunamo si »neto vrednost premoženja«, ki jo lahko imenujemo tudi osebna bilanca stanja. Če imamo družino, bomo v bilanci uporabili podatke vseh članov skupaj in tako dobili družinsko bilanco. Tabela: Izračun »Neto vrednosti premoženja« ali osebne bilance stanja