Med glavnim odmorom Mila ni bila najbolj zadovoljna. Pri naši strogi učiteljici angleščine si je zaslužila posebno nalogo, ker spet ni znala držati jezika za zobmi. »Tako neumno. To se lahko zgodi samo meni. Tako zahtevnega besedila ne bom nikoli prevedla v angleščino,« je momljala. »Poskusi,« sem jo bodrila. »Saj ne more biti težje od sodelovanja na tekmovanju za popzvezdnike.« S tem sva bili znova pri temi. Jasno, da je Kati hotela vedeti vse podrobnosti in zelo vesela sem bila, ko se je pojavil Branko z mojim bratom Martinom. Seveda sem mu takoj povedala veselo novico, da me je Šprinter uvrstil v moštvo za šolsko olimpijado. Branko je bil zelo vesel in tudi Martin začuda ni varčeval s pohvalo. »Sicer pa: če bi se ti slučajno stožilo po tvoji družini, očka meni, da bodo delavci jutri končali dela v tvoji sobi. Mama je rekla, da če bi rada za stalno stanovala pri Mili, bo za tvoje cunje naročila odvoz na smetišče, tvojo sobo pa preuredila v solarij.« Osupla sem strmela v brata. »To bi ti ustrezalo! Povej ji, da bom jutri zvečer spet doma. Gorje, če bo manjkala samo krpica mojih stvari!«