z University Collegea v Londonu je s skupino sodelavcev poskušal pokazati, zakaj imamo potem, ko smo se povsem do sitega najedli, še vedno prostor za posladek. Pravi, da je bil njegov namen predvsem ugotoviti, kaj se dogaja v možganih. Skupini 13 prostovoljcev so z magnetno resonanco merili, kako se odzivajo deli njihovih možganov, medtem ko jim kažejo slike, narejene na računalnik. Hkrati ko so gledali podobe, je po prostoru dišalo bodisi po vanilijevem sladoledu bodisi po kikirikijevem maslu. Prostovoljci so slike nezavedno začeli povezovati z vonjavami, pri katerih so se močno čustveno odzivali. Ta odziv se je znatno zmanjšal, ko so jim postregli s hrano, ki je prej dišala. A se je možganska dejavnost spet pospešila, če so potem zavohali vanilijev sladoled, ne pa, če so zavohali kikirikijevo maslo. »Ugotovili smo, da sta pri tem najbolj udeležena dva predela možganov; tisti, v katerem tečejo čustveni procesi, in orbitofrontalna skorja. Dognali smo, da je nekaj, kar mora možganom povedati, kdaj naj se odzovejo in kdaj ne, in to očitno ni vedno hrana,« pravi dr. Jay Gottfried.