»Potem bomo najbrž morali ostati tukaj!« je pribila Bršljanka. »In zakaj ne bi ti zašila raztrganin?« je vprašal Jeremija. »Bršljanka jih pač ne more zakrpati, ker je slepa,« je v pogovor posegla Rori. »Jaz pa imam preokorne prste, da bi lahko v njih držala šivanko.« »Ampak Bršljanka lahko vendar s prsti zatipa, kje so raztrganine, mar ne?« »Samo izmaknil bi se rad,« je neprijazno odvrnila Bršljanka. »Ne, sploh ne!« se je branil Jeremija. »Torej smo se dogovorili in Jeremija lahko takoj začne krpati,« je sklenila Rori. »In s čim naj zašijem strganine in luknje?« je vprašal Jeremija. »V torbici moje matere je čaroben etui z iglami,« je povedala Bršljanka. Jeremija je stisnil pesti. Kot je kazalo, se ne bo mogel izogniti krpanju. Nič drugega mu ni preostalo, kakor da spremeni svoj odnos do tega opravila – enako kot na Galebjih čereh, ko je Kriska od njega zahtevala, naj pomaga Jakici pri valjenju jajc. In tako si je rekel, da obstaja veliko slavnih modnih kreatorjev – in tudi oni so se morali naučiti šivanja in krpanja. Šivalni etui Bršljankine matere na prvi pogled ni bil videti prav nič čaroben: ovojnica je bila narejena 215