Toda to je bil le eden od številnih prizorov, ki so potem kot počasen, len val pljusknili iz daljne preteklosti. Od takrat, ko smo gradili hišo, je minilo že 45 let. Skoraj pol stoletja. Sestra Andreja je bila še majhna, stara je bila komaj tri mesece. Morala sem jo varovati, kar mi je šlo strašno na živce. Nenehno se je drla, mama pa ni imela časa, da bi jo prej kot ob uri nahranila in preoblekla. Vozila sem jo do »Bohka« in nazaj do »Obekta«, sama še otrok in čakala, da se bo stemnilo, da bomo odšli domov na Valerijo, kjer sem, če sem bila dovolj spretna, odklenila vrata, ki so vodila v tetino sobo, se skobacala na naložene modroce, kjer sem od utrujenosti ponavadi kaj hitro zaspala.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Toda toda priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
le le členek
eden eden zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
številnih številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
prizorov prizor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
počasen počasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
len len samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
val val samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pljusknili pljuskniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
daljne daljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Od od predlog; rodilnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
gradili graditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
minilo miniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
že že členek
45 45 glavni števnik; arabski zapis
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Skoraj skoraj členek
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Sestra sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Andreja Andreja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
še še členek
majhna majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
tri trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
mesece mesec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
varovati varovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
strašno strašno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
živce živec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
drla dreti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prej prej splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
ob ob predlog; mestnik
uri ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nahranila nahraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
preoblekla preobleči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Vozila vozilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
do do predlog; rodilnik
Bohka bohek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
Obekta obekt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
še še členek
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
čakala čakati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stemnilo stemniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
odšli oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
Valerijo Valerija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kjer kjer podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
spretna spreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
odklenila odkleniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vodila voditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
tetino tetin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sobo soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
skobacala skobacati glavni glagol; dvovidski, deležnik, dvojina, moški spol
na na predlog; tožilnik
naložene naložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
modroce modroc samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kjer kjer podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
od od predlog; rodilnik
utrujenosti utrujenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
zaspala zaspati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar