Toda to je bil le eden od številnih prizorov, ki so potem kot počasen, len val pljusknili iz daljne preteklosti. Od takrat, ko smo gradili hišo, je minilo že 45 let. Skoraj pol stoletja. Sestra Andreja je bila še majhna, stara je bila komaj tri mesece. Morala sem jo varovati, kar mi je šlo strašno na živce. Nenehno se je drla, mama pa ni imela časa, da bi jo prej kot ob uri nahranila in preoblekla. Vozila sem jo do »Bohka« in nazaj do »Obekta«, sama še otrok in čakala, da se bo stemnilo, da bomo odšli domov na Valerijo, kjer sem, če sem bila dovolj spretna, odklenila vrata, ki so vodila v tetino sobo, se skobacala na naložene modroce, kjer sem od utrujenosti ponavadi kaj hitro zaspala.