OBISKALA TRŽAŠKO PREfEKTURO Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) sta prejšnji teden obiskala tržaško prefekturo, kjer sta se z namestnico vladnega komisarja v Furlaniji - Julijski krajini Giuliano Perrotto pogovarjala tudi o izvajanju zaščitnega zakona. Tržaška prefektura je nedavno v dogovoru z nekaterimi krajevnimi predstavništvi državnih uprav odprla dvojezični urad, ki ga predvideva tudi zaščitni zakon. Podoben urad so odprli tudi na goriški prefekturi. Perrottova je na srečanju, ki se ga je udeležil še direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, orisala vlogo in dejavnost urada. Dejala je, da urad deluje malo časa in da je v nekakšni »preizkusni« fazi. Želja prefekture pa Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) je širitev njegove pristojnosti na celotnem javnoupravnem področju. V tem smislu je izpostavila željo po tesnem sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. To pa se je izkazalo tudi s povabilom, naj predsednika krovnih organizacij uradno obiščeta dvojezični urad in se seznanita z njegovim delovanjem. Pavšič, Štoka in Šik so se zahvalili za konkretne korake, ki so jih deželne oblasti storile na poti izvajanja zaščitnih norm. Poudarili so potrebo po čim bolj zgoščenih informacijah o pristojnostih in delu urada predstavnikom slovenske narodnostne skupnosti. Krovni organizaciji sta se strinjali s stalnim koordiniranjem in medsebojnim informiranjem. Predlagali pa so tudi nekaj konkretnih pobud, od priložnostnih informativnih prospektov do poročanja zamejskih medijev o delovanju urada. PRIHOD POVOJNE EMIGRACIJE V ARGENTINO Arhitekt Jure Vombergar je pripravil avdiovizualno predstavitev prihoda slovenske povojne emigracije v Argentino. Prav lanska 0. obletnica prvega, še maloštevilnega vala izseljencev iz begunskih taborišč po Italiji in Avstriji v daljno Argentino je sprožila akcijo zbiranja starih fotografij in dokumentov iz časa, ki se vse bolj oddaljuje. Tako je arhitekt Jure Vombergar pripravil izbor 140 fotografij in jih uredil za dokumentarno projekcijo, ki jo spremlja njegova razlaga. Na posnetkih so posamezniki in družine, Jure Vombergar ki po dveh in več letih negotovega bivanja v barakah po taboriščih stopajo na tovornjake in vlake, se vkrcavajo na parnike, plujejo proti južni polobli in se začasno nastanijo v begunskem hotelu v pristanišču v Buenos Airesu. Fotografsko gradivo torej prikazuje začetke skupnosti, ki je zaradi narodne in verske zavesti, izobraževalnih in kulturnih prizadevanj ustvarila t. i. argentinski čudež. Arhitekt Jure Vombergar je med vodilnimi slovenskimi javnimi in kulturnimi delavci v Argentini. V Buenos Aires se je preselil leta 1 54, ko je bil star 14 let in so oblasti dovolile združevanje prisilno ločenih družin. V Argentini je takrat že živel njegov oče, dramatik Joža Vombergar. 33