Nebo se ni zrušilo: kitajska vojska ne blodi naokoli po finančnem središču hongkonškega otoka; prodemokratski politiki niso po ječah; ni bilo vala izseljencev, ki bi izkoriščali pravico do bivanja, tako z muko pridobljeno v Kanadi ali Avstraliji; Peking ni povzročil poslovnega zloma. Kitajski prevzem Hongkonga leta 1997 ni postal težkokategorna katastrofa, kot so napovedovali kritiki. A Hongkong je več kot le ciklični ekonomski spust. Tvega, da bo v primerjavi s Singapurom izgubil svoj status eminentnega finančnega središča tega območja, takoj za Tokiem; celo v Kitajski ogroža njegov položaj Šanghaj. To je seveda škoda za Hongkong in tiste, ki občudujejo njegove odprte trge, politično svobodo in podjetniško vnemo. Je pa tudi škoda za Kitajsko v celoti. Hongkong Kitajski ni prinesel le kapitala in tehnologije, pač pa tudi uspešno svetovljansko poslovno kulturo. S previdno nego bi taka dragocena darila še lahko nosil. Na žalost kitajski odnos niha med neškodljivim zanemarjanjem in škodljivim šušmarjenjem.