ZDA se v času, ko so Evropo pretresale vojne z Napoleonom, niso vpletle v oborožen spopad, pač pa so 1803 od Napoleona kupile francosko Louisiano, to je ozemlje med Skalnim gorovjem in Misisipijem, in s tem podvojile svoje ozemlje. Šele ko je Anglija prekršila ameriško nevtralnost, so tudi ZDA 1812 napovedale vojno Angležem, ki se je odvijala s spremenljivo vojno srečo, v kateri pa so Angleži za nekaj dni celo zasedli Washington ter zažgali Belo hišo in Kapitol. Konec decembra 1814 je bil med obema vojskujočima se državama sklenjen mir, ki je vzpostavil ozemeljsko stanje pred vojno. V prvi tretjini 19. stoletja je prišel prvi večji val izseljencev iz Irske (zaradi lakote) in Nemčije. Priselilo se je okoli 60.000 ljudi. Prve velike gospodarske uspehe je državi prinesla gradnja kanala med Buffalom in Albanijem na jezeru Erie, začel se je promet s parniki po Misisipiju, naseljevanje se je usmerilo tudi na zahod. ZDA so 1819 od Španije kupile Florido. Vse bolj se je postavljalo vprašanje suženjstva, saj je v nekaterih državah že veljala njegova prepoved, v drugih pa se je še utrjevalo in širilo. Prepad med kmečkim, na plantažnem gospodarstvu temelječem jugu, in pa vedno bolj industrijaliziranim severom se je vedno bolj poglabljal. To se je kazalo tudi v pogledih političnih strank, saj so demokrati zavračali državni dirigizem in se zavzemali za demokratične pravice ljudstva, medtem ko so republikanci hoteli utrditev centralne oblasti. Demokrate je vodil Andrew Jackson, v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja je prišlo do pravega razcveta reformnih gibanj, ki so se kazala v zavzemanju abolicionistov za odpravo suženjstva, nastajati so začeli prvi sindikati, različni reformatorji so ustanavljali svoje skupnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Bernard Andrej Smolnikar, ki je ustanovil nekaj takšnih skupnosti pod vplivom utopičnih socialistov. Ker je bila zaradi trdega življenja zlasti na zahodu velika poraba alkohola, so nastajala protialkoholna društva in sredi stoletja je že v 13 državah veljala prohibicija. Močna so bila ženska gibanja, tako so ženske med drugim 1848 dosegle pravico do javnega nastopanja in se borile tudi za žensko volilno pravico.