Se spomnite, moja in starejša generacija, kako smo viseli pred televizorji, kadar so bili na vrsti tv prenosi gimnastičnih prvenstev za moške? Zaradi Mira Cerarja. Kako smo trepetali, ali mu bo uspelo brez napake izvesti znamenito vajo na konju z ročaji? Kako smo dihali in se znojili z njim? No, znojili smo se samo mi, njemu tega ni bilo videti. Bil je miren, eleganten, izklesan in sploh popoln. Moška gimnastika je bil tedaj prestižen šport, dečki so drveli v gimnastične klube, da bi postali novi Miro Cerar, deklice smo norele za njimi. Kaj se je zgodilo odtlej, da ni več tako? Dejan Crnek, funkcionar Gimnastične zveze Slovenije, mi je povedal, da je gimnastika osnova vseh športov in da smo Slovenci z njo kot športni narod sploh začeli, sredi 19. stoletja, s Sokoli in telovadci Narodnega doma. Imeli smo Leona Štuklja, prvo slovensko korenino, ki je še z osemintridesetimi leti vlačil domov medalje z olimpiade. Kako to da so medijsko in komercialno bolje podprti športi, kot so smučanje, nogomet in trenutno rokomet, zasenčili ta lepi in zanimivi šport? In to kljub temu, da imamo spet dva gimnastična velikana, Aljaža Pegana in Mitjo Petkovška, pa še mnogo odličnih mladincev imajo v pečici? Dejan Crnek pravi, da je najbrž tako zato, ker gimnastika ni televizičen šport zaradi nekoliko okostenelih pravil, ki določajo, da morajo biti telovadci uspešni predvsem v mnogoboju in ne v posameznih disciplinah, kjer so naši najboljši. Od 15. do 18. aprila bo v Dvorani Tivoli v Ljubljani evropsko prvenstvo v moški gimnastiki. Nadvse pomembna reč, ki je noben zaveden Slovenec ne bi smel zamuditi. V kakšnem stanju sta pred tem tekmovanjem Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek?