Planšarski muzej v Stari Fužini, ki spada pod Gorenjski muzej, je odprl vrata leta 1971, ko je izdelovanje sira vedno bolj zamiralo. Svoj dom je našel v opuščeni vaški sirarni iz leta 1883, kjer so sirarski mojstri še pred slabim desetletjem v poletnem času skrbeli za zorenje velikih hlebov sira. Te so nosači vsak teden prinašali s planin, pripadajočih gospodarjem iz Stare Fužine in sosednjega Studorja. Nekdaj je vsak gospodar imel poslopja na treh planinah – spodnji, srednji in zgornji. Vendar pa so bile planine skupne, na njih se je pasla živina vseh, gospodarji pa so imeli na planinah svojega planšarja. Zanimivo je, da je do planine, ki je bila lahko oddaljena tudi do 5 ur hoda, živino prignal gospodar, šele tam jo je prevzel pastir ali majer.