Vidakovičeva se je preizkušala tudi na področju eksperimentalne radiofonije in (so)ustvarila več radijskih glasbenih programov, v katerih je javnosti predstavila posebnosti slovenskega ljudskega izročila (Večer v Lučah, Radiophonia ex herba, Pust v Reziji). Znana je tudi kot avtorica, urednica, producentka in komentatorka nekaj zvočnih izdaj, avdiokaset in zgoščenk (avtorica knjižne in zvočne izdaje Sto slovenskih pesmi, urednica in producentka dvojnih CD Zvočnost slovenske duše in Od Miklavža do Treh kraljev v izvedbi ansambla Trutamora Slovenica …) ter več strokovnih člankov. Sodelovala je pri ustanovitvi kulturnega društva Folk Slovenija, Glasbenoinformacijskega središča Slovenije ter Inštituta za glasbenoinformacijske znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru. V mednarodni krogih pa se je uveljavila tudi kot članica ožje projektne skupine za tradicionalno in folk glasbo v mednarodni medijski organizaciji EBU.