Evropske unije). Na drugi strani dosega bistveno manj ugodne rezultate pri kazalnikih, ki kažejo uspešnost teh vlaganj v razvoj družbe, temelječe na znanju (prebivalci s terciarno izobrazbo, inovacije, patenti, delež raziskovalcev v gospodarstvu, število diplomantov naravoslovnih in tehničnih ved, sodelovanje javne raziskovalne sfere z gospodarstvom). V obdobju 2000–2004 so bile spremembe na tem področju med najpočasnejšimi, Slovenija se je uvrstila na rep držav članic (23. mesto); ugodnejša gibanja so bila dosežena le pri rasti sredstev za razvojnoraziskovalno dejavnost. Države s hitro rastočim gospodarstvom Evropske unije (Irska, Grčija, Luksemburg, Španija, Združeno kraljestvo, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Slovaška in Slovenija) se po makroekonomskih kazalnikih, kazalnikih konkurenčnosti in kazalnikih znanja uvrščajo razmeroma visoko (predvsem v primerjavi z doseženo stopnjo razvoja). Slovenija se po stanju primerjalno uvršča na sredino podobno kot Litva in Španija ter bistveno slabše kot Združeno kraljestvo, Irska, Luksemburg in Estonija. Po hitrosti izboljševanja vseh treh skupin kazalnikov v obdobju 2000–2004 prednjači Irska, sledita ji Estonija in Litva, Slovenija pa se po hitrosti sprememb spet uvršča v sredino. Povezanost med vsemi tremi skupinami kazalnikov in gospodarsko rastjo, kjer se Slovenija tudi uvršča na sredino, kaže na razvojni vzorec postopnega in razmeroma dokaj uravnoteženega razvoja, ki mu Slovenija na področju gospodarskega razvoja sledi že več kot desetletje. Na področju družbenega razvojnega cilja so rezultati razvoja Slovenije zelo dobri tako na področju moderne socialne države kot na področju večje zaposlenosti. Ugodni so tudi trendi, ki izboljšujejo še obstoječe slabosti. Po kazalnikih stanja se Slovenija med državami članicami Evropske unije uvršča med države z ugodnimi razmerji na trgu dela, v sistemu socialne zaščite ter relativno tudi po doseženi življenjski ravni, tveganju revščine in dohodkovni neenakosti. Pri socialnem razvoju je najslabše (12. mesto) uvrščena po dolgotrajni brezposelnosti. Tako ugodni rezultati socialnega razvoja so bili doseženi ob znižanju deleža izdatkov za socialno zaščito v bruto domačem proizvodu, kar je posledica izvedene pokojninske reforme, ki znižuje javne izdatke za pokojnine. Razmeroma visoke rezultate dosega tudi pri oceni indeksa človekovega razvoja ter ima nizko razliko med dohodki moških in žensk. Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji je v Sloveniji med vsemi državami članicami najnižja, po stopnji tveganja revščine po socialnih