V pričakovanju »uzakonitve« protokola, s katerim se uvozna vrata za kmetijske proizvode iz držav Cefte še bolj na široko odpirajo cenejšim pridelkom (in prehrambenim izdelkom) iz Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Bolgarije in Romunije, so na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob koncu minulega leta že intenzivno razmišljajo, kako bi kljub vsemu poskrbeli za kolikor toliko ustrezno zaščito domače kmetijske pridelave. Tako naj bi na predlog ministrstva - o njem naj bi že na prvi redni seji v novem letu razpravljala vlada - sprejeli dodatne (samo)zaščitne carinske ukrepe za uvoz prašičev in prašičjega mesa, takoj za tem pa naj bi še v januarju in februarju podobne zaščitne carine uveljavili še vsaj za mleko v prahu in za goveje meso. Kot pravi državni sekretar za kmetijstvo Franc But, je dejstvo, »da nam nenadzorovana, sproščena trgovina s Cefto lahko poruši v celoti to, kar je še možno izpeljati s predvidenim denarjem v okviru reforme kmetijske politike.« Pri tem naj ne bi bilo nepomembno pogovarjanje s Poljaki, ki bodo predsedujoči Cefti in ki lahko dajo pobudo za takojšen sklic sestanka pododbora za kmetijstvo v okviru Cefte in za predlog odboru, »da se začenja revizija že izpogajanih principov delovanja.« Torej v primeru, ko ti rušijo tako vključevanje kmetijske politike v Sloveniji kot tudi uvajanje nove kmetijske politike na Poljskem, kot je slišati pa tudi v Romuniji in Bolgariji. Čeprav je hkrati pričakovati, da bo ob drugačnem dojemanju in načelih kmetijske politike na Madžarskem, Češkem in na Slovaškem kot je pri nas in kot želi v praksi to izpeljati z novo kmetijsko politiko Poljska, kakšno korenitejšo spremembo le težko doseči.