Oblikoval je Župančič pesmi v tej zbirki v glavnem v tradicionalnih štiri- ali večvrstičnih kiticah; ritem je najpogosteje trohejski, včasih daktilski; med rimami srečujemo tudi tu največ zaporedne, zunanjim se ponekod pridružijo notranje; muzikalnost redno povečujejo ponavljalne figure, predvsem refreni in geminacije. – Končno se moramo na kratko ustaviti še pri posebni zgradbi nekaterih pesmi. Pri dveh je tridelna: v »Postovki« spoznamo tri načine lêta te ptice, v »Zvonovih« ima vsak drugačen glas in vlogo. Tudi »Mehurčki« so, če izvzamemo uvodno kitico, tridelni; kitice so tu v povedih in ločilih grajene do potankosti enako. Pri dveh pesmih, »Uspavanki« (Kaj bo sinku sen prineslo?) ter »Brezi in hrastu«, srečujemo kompozicijo v smislu primere v slovanski ljudski pesmi z iztočnicami Kaj, kdo? Ali – ali? Niti – niti, temveč. V pesmi »Zvezdoznanstvo« imamo opraviti z grafično docela simetrično obliko z dve- in trivrstičnimi kiticami: 3 + 2 + 2 + 3 + 2 + 2 + 3. Posebno, psihološko utemeljeno formo razodevajo »Naše luči«: pesnikove kitice – vprašanja po obsegu vztrajno rastejo od 2 do 6 vrstic, Cicibanove kitice – odgovori ostajajo ves čas trivrstične.