Kot so sporočili iz družbe Lafarge, jim del plastike, poleg slovenskih družb za predelavo, dobavlja tudi avstrijsko podjetje Thermo Team, ki je locirano blizu slovenske meje in zato tam predelujejo tudi veliko slovenske plastike. Razlog naj bi bil v tem, da pri nas še vedno ne obstaja zadovoljiva infrastruktura, potrebna za tovrstno predelavo lastnih odpadkov. To pa je posledica nasprotovanj javnosti pri načrtovanih projektih sosežiga odpadkov. Zato si prav v cementarni veliko obetajo od uveljavitve direktive EU o prepovedi odlaganja gorljivih odpadkov v naravi, ki bi jo morala Slovenija začeti izvajati že petnajstega julija letos. »Poročili o emisijah preteklih dveh mesecev dokazujeta, da v celoti uspešno obvladujemo tehnologijo nadomeščanja fosilnih goriv z alternativnimi. Kljub strožjim kriterijem, ki veljajo za sosežig alternativnih goriv v primerjavi z obratovanjem s klasičnimi fosilnimi gorivi, se emisije v nobenem primeru niso niti približale zakonsko dovoljenim. Meritve tudi dokazujejo, da je tehnologija sosežiga v cementarnah lahko varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov,« po prvih znanih rezultatih meritev od uvedbe sosežiga zatrjuje Iztok Virant, generalni direktor družbe Lafarge Trbovlje. Že konec junija pa so sicer v cementarni znova ugasnili peč za pridobivanje klinkerja in jo bodo predvidoma znova zagnali šele prihodnji teden. Razlog temu so po navedbah iz trboveljske cementarne predvsem zaostrene ekonomske razmere ter konkurenca, ki ji v Lafarge zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja okoljskega dovoljenja ni uspel v celoti slediti. Kljub temu pa so lansko poslovno leto zaključili z nekaj manj kot 6,1 milijonov evrov dobička. Prav visoki dobički tudi brez sosežiga nevarnih odpadkov ter dejstvo, da v cementarni ne izvajajo meritev izpustov nekaterih najbolj strupenih snovi v ozračje, pa je osnovni vir spora med cementarno in okoljevarstveniki v Zasavju.