Nekoliko bolj “zapleteno” je izhodišče Slovenije za poglavje 10 - Davki, kjer zahtevamo dve prehodni obdobji in dve izjemi. V zakonu o davku na dodano vrednost so: a) priprava jedi, b) vino, c) nosilci zvoka in slike, č) gradnja, obnova in vzdrževanje stanovanjskih objektov in posebnih objektov za življenje invalidov obdavčeni z nižjo stopnjo davka. Ker je takšna ureditev v nasprotju s šesto direktivo Sveta, ki tovrstnega blaga in storitev ne vključuje v seznam dovoljenih nižjih obdavčitev, bo Slovenija za navedena področja zahtevala izjeme. Slovenija utemeljuje zahteve po izjemah z naslednjimi argumenti: a) Prehrana določenih kategorij prebivalstva (otrok, dijakov in študentov, bolnikov in invalidov) v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za varstvo invalidov itd. je vezana na pripravo te hrane v komercialno usmerjenih gostinskih obratih. Omenjene kategorije prebivalstva so praviloma kategorije z nižjimi dohodki. Priprava jedi je skozi gostinske storitve tudi sestavni del turistične ponudbe. b) Republika Slovenija je tipična vinorodna dežela z zelo kakovostnimi, vendar zahtevnimi vinogradniškimi legami. Tako kot številne druge države se srečuje s problemom zmanjševanja porabe vina in s tem z nevarnostjo postopnega zaraščanja izrazitih vinogradniških leg, ki praviloma niso primerne za drugo vrsto kmetijske rabe. Konkurenčnost vinogradništva je v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami sorazmerno nizka. c) Slovenski kulturni prostor je majhen in produkcija izvirnih kulturno umetniških storitev na njem relativno omejena. Povpraševanje je vezano na znanje slovenskega jezika in usmerjeno na različne nosilce zapisov (besedne, slikovne, zvočne), o katerih Republika Slovenija meni, da morajo imeti glede na njihovo naravo enako davčno obravnavo. č) Pretežni del stanovanj se nahaja v družinskih hišah, izključni lasti prebivalcev, ki v njih živijo. Trg najemnih stanovanj še ni zaživel. Povpraševanje je veliko večje od ponudbe in zato so cene nepremičnin zelo visoke glede na splošni življenjski standard. Zato bi obdavčitev gradnje stanovanj po splošni stopnji močno vplivala na stanovanjski standard v Republiki Sloveniji in na možnost premagovanja stanovanjskih problemov. Vrednostni prag obdavčevanja, glede na katerega je mogoče uveljavljati poenostavljene postavke obdavčevanja z davkom na dodano vrednost, ni usklajen z evropsko zakonodajo. Zakon o davku na dodano vrednost predvideva približno petkrat višji prag (poldrugikrat za kmetijstvo in gozdarstvo) kot šesta direktiva. Slovenija bo tu zahtevala izjemo, s katero bo zagotovljena ohranitev sedanje zakonske ureditve, ki ta prag določa v višini petih milijonov tolarjev za letni obseg prometa blaga (oziroma 1,5 milijona za kmetijstvo in gozdarstvo). Slovenija bo zahtevala prehodni obdobji na področju trošarin za cigarete in fermentirane pijače, in sicer do 30. junija 2005, saj te trošarine niso usklajene z evropsko zakonodajo. Sicer pa zakon o davku na dodano vrednost zaradi vpliva na cene že sam odreja dinamiko usklajevanja. Pravni red za neposredno obdavčitev je delno usklajen z evropskim pravnim redom in bo usklajen do polnopravnega članstva. Na področju vzajemne pomoči in administrativnega sodelovanja bosta davčna in carinska uprava Republike Slovenije (DURS in CURS) ustrezno organizacijsko preoblikovani in kadrovsko okrepljeni. Najobsežnejše izhodišče julijskega oddanega sklopa je prav gotovo poglavje 22 - Okolje. Tu Slovenija zahteva kar nekaj prehodnih obdobij, izjem in tehničnih prilagoditev. Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki se nanaša na roke gradnje kanalizacije ter čistilnih naprav, zahteva Slovenija desetletno prehodno obdobje od rokov, ki jih določa ustrezna direktiva. Za popolno uveljavitev zahtev direktive je potrebnih 889 milijonov evrov (160 milijard tolarjev) investicijskih sredstev. Ta sredstva lahko Republika Slovenija zagotoviti sama le v okviru predlaganega desetletnega prehodnega obdobja. Glavni vir sredstev za gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav je taksa za obremenjevanje z odpadnimi vodami, ki predstavlja 50 odstotkov v strukturi investicijskih sredstev. Prehodno obdobje bi lahko bistveno skrajšala večja sredstva pomoči iz sklada ISPA, po vključitvi v Evropsko unijo pa sredstva iz kohezijskega sklada Evropske unije. Na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo zahteva Slovenija za popolno uveljavitev pravnega reda Evropske unije petletno prehodno obdobje od predvidenega datuma pristopa k Evropski uniji. Zaradi razpršene poselitve prebivalstva so stroški zbiranja odpadne embalaže zelo visoki, količine zbrane odpadne embalaže pa relativno majhne. Trg sekundarnih surovin se ne more razviti. V Sloveniji obstaja možnost snovne izrabe (material recovery) le za papirno frakcijo in deloma za kovine. Slovenija še nima sežigalnic komunalnih odpadkov, zato energetska izraba (energy recovery) ni mogoča. Velik del odpadne embalaže se odlaga na komunalna odlagališča. Na področju kakovosti tekočih goriv: v primeru odločitve o rekonstrukciji rafinerije Lendava zahteva Republika Slovenija prehodno obdobje do 31. decembra 2004. Obstoječa rafinerija Lendava (20 odstotkov slovenskih letnih potreb) z obstoječo tehnologijo ne more proizvajati goriv, ki bi glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ustrezala zahtevam Evropske unije. Rekonstrukcija rafinerije je ekonomsko dvomlljiva, odločitev o rekonstrukciji še ni sprejeta. Ne glede na usodo (zaprtje ali rekonstrukcija, pa bo proizvodnja goriv po stari tehnologiji prenehala najkasneje do 31. decembra 2004. Na področju preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem - IPPC zahteva Republika Slovenija za obstoječe inštalacije štiriletno prehodno obdobje od datuma uveljavitve direktive, ki velja za članice Evropske unije (30. septembra 2007), torej do 30. septembra 2011. Nekatere obstoječe naprave bodo za uskladitev z najboljšimi dosegljivimi tehnologijami (BAT) potrebovale znatna finančna sredstva za prestrukturiranje in obnovo proizvodnje. Do 30. septembra 2007 ne bodo mogle izpolniti vseh zahtev direktive. Skupno je evidentiranih 37 obstoječih industrijskih podjetij, ki spadajo v aneks k prvi direktivi. Od teh jih 18 predvideva uskladitev z zahtevami Evropske unije najkasneje do 30. septembra 2011. tem ko sta alpski in sredozemski del v direktivi že dobro zastopana. Republika Slovenija zahteva uvrstitev beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) v dodatek I (strogo zavarovane vrste) Direktive o varstvu divjih ptic. Republika Slovenija je Evropski komisiji oddala dodatna pojasnila za nekatera poglavja, za katera pogajanja že tečejo. Tako je za poglavje 26 - Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč ponovno utemeljila in podkrepila zahtevo po 10-letnem prehodnem obdobju, ki se nanaša na ohranitev preferencialnega trgovinskega režima z nekaterimi državami nekdanje Jugoslavije. Slovenija meni, da zahteva, ki pomeni ohranitev instrumentov carinske politike pri izvajanju trgovinskih sporazumov s Hrvaško, Makedonijo in BiH in je zato z ekonomskega vidika za Slovenijo izredno pomembna, hkrati pa pripomore tudi k stabilizaciji položaja v širši regiji, ne pomeni kršitve pravil konkurenčnega prava in ne bo negativno vplivala na uporabo skupne carinske tarife Evropske skupnosti. Slovenija je pojasnila možnosti za tehnično izvedbo zahteve. Dodatna pojasnila za poglavje 1 - Prost pretok blaga se nanašajo na horizontalno zakonodajo in institucionalno preoblikovanje, sektorsko zakonodajo in neharmonizirana področja. Tako je pripravila pojasnila v zvezi s sprejemanjem pravnega reda na področju tehničnih predpisov in usposabljanja ustreznih institucij (preoblikovanje obstoječih in oblikovanje novih), podala je pojasnila o zakonodaji na področju ravnanja s kemikalijami, z nevarnimi snovmi, s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, z orožjem, eksplozivi in zdravili. Podala je tudi pojasnila glede uporabe slovenskega jezika pri označevanju proizvodov, kjer želi Slovenija ohraniti sedaj veljavno ureditev, saj meni, da le-ta ni ovira pri prostem pretoku blaga. Za poglavje 6 - Konkurenca in državne pomoči je Slovenija pripravila dodatna pojasnila v zvezi z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in zakonom o državnem omejevanju konkurence ter v zvezi s spremljanjem državnih pomoči in procesom preobrazbe jeklarske in delovno intenzivnih panog. Na tem področju je bil dosežen pomemben napredek. Zakonodaja na področju protimonopolne politike, državnih pomoči in državnega omejevanja konkurence je v postopku, imenovana je bila komisija za nadzor državnih pomoči, znotraj Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pa je bil ustanovljen poseben oddelek za podporo tej komisiji. Slovenija je predala poročilo o državnih pomočeh, sistem evidenc državnih pomoči pa je v pripravi. Pogajanja se bodo nadaljevala 30. septembra in 13.oktobra z medvladnima konferencama na ravni namestnikov glavnih pogajalcev, Slovenija pa bo predvidoma do konca oktobra oddala štiri nova pogajalska izhodišča, in sicer za poglavja prost pretok oseb, regionalna politika, finančni nadzor in pravosodje.