Že vrsto let sem razredničarka v osnovni šoli, zato sem si v dosedanji praksi na tem področju nabrala precej izkušenj in spoznanj. Z uvedbo nivojskega pouka v devetletki sem začela nabirati nove izkušnje pri vodenju oddelka. Prepričana sem, da boste takoj ugotovili, v čem je težava. Kontakt z oddelkom se je zreduciral na pol razredne ure na teden. Pri pouku slovenščine sem se srečevala le z manjšo skupino učencev 'svojega' oddelka pri nivojskem pouku. Moje razredništvo bi skoraj postalo zgolj administriranje. Za poglobljeno socialno-pedagoško delo mi je kljub vsebinsko bogatemu letnemu programu razrednih ur zmanjkovalo časa. Vložila sem veliko naporov za sprotno reševanje vsakodnevnih konfliktnih odnosov. Začel se me je polaščati neprijeten občutek, da se mi oddelek odtujuje. Da bi to preprečila, sem se pogosto zatekala k neformalnim oblikam dela z učenci in njihovimi starši. V nenehnem iskanju izhoda iz tega neprijetnega občutka sem sprejela izziv ravnateljice naše šole o sorazredništvu.