Na svetu so vodilne države, ki razpolagajo z veliko znanja. Znanje je glavna prednost bogatih na svetovnem trgu. Leta 1950 je bil svetovni bruto domači proizvod štiri tisoč milijard ameriških dolarjev, zdaj je že 24.000 milijard dolarjev ali okrog 4000 dolarjev na prebivalca. Glavni delež v tej rasti ima znanje. Na svetovnem zemljevidu, ki bi ga naredili glede na ekonomsko moč posamezne države, bi bila Slovenija dvakrat večja, kot je na siceršnjih zemljevidih, kar pomeni, da po ekonomski moči presega svetovno povprečje. Vendar je slovenski bruto domači proizvod bistveno manjši, kot bi bil glede na našo stopnjo razvitosti in znanja lahko. Vzrok je predvsem v pomanjkanju ciljnega usmerjanja v umsko-intenzivne tehnologije, ki bodo dajale nove inovativne izdelke ter tudi novo znanje za neposredno prodajo (patenti licence). Potrebujemo skupno akcijo vseh nosilcev znanja v državi, torej tako univerz kakor tudi gospodarstva, je poudarila Aleksandra Kornhauser. Ustvarjanje novega znanja in njegovega uvajanja v prakso mora spodbujati tudi država, med drugim z davčno politiko, zagotoviti pa mora tudi finančne sklade, ki jih bo upravljalo gospodarstvo.