To se je zgodilo povsem spontano. Jankov sin Žan je hotel biti že kot dveletni fantič na vsak način na odru, skupaj z očetom. Mi smo ga dražili, češ, da če želi biti zraven, mora obvezno nekaj igrati, in menili, da ga bomo s tem odvrnili od odra. Vendar ne, Žan je na nastop prišel s svojo malo kitaro, ki jo je ves čas držal v rokah, vseskozi stal ob očetu in igral, na pamet je znal tudi vse pesmi in ljudje so gledali samo njega. Še ko ga je utrujenost premagala, je ostal na nogah in stoje zaspal. Nekateri so nam očitali, da otroke maltretiramo, vendar ni bilo tako. Kmalu se mu je na odru pridružil tudi Tomaž mlajši, ki je imel svojo miniaturno harmoniko, in tako smo imeli že dva mala gamsa. Danes oba igrata frajtonarico, Tomaž se jo uči pri Francu Miheliču, doma pa ima tudi bobne, ki jih odlično obvlada.