Ko smo mladi, smo polni sebe in svojih načrtov, verjamemo vase in ne sprašujemo prerokov, kakšna bo naša usoda. V srednjih letih, ko nas je življenje že malo izučilo, da se svet ne vrti po našem voznem redu, postanemo negotovi in iščemo potrditve za svoje odločitve. Takrat je marsikakšen nasvet jasnovidke lahko zelo dobrodošel, včasih celo odločilen ali rešilen. Z leti pa se človek počasi vda v svojo usodo. Postane modrejši, življenje ga je izučilo, pa tudi utrudilo, prihodnost je vedno bližje in vsak že sam prav dobro ve, kaj ga čaka.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
mladi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
polni poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sebe se povratni zaimek; tožilnik
in in priredni veznik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
načrtov načrt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
verjamemo verjeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
vase vase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
ne ne členek
sprašujemo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
prerokov prerok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
usoda usoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
srednjih srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
že že členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
izučilo izučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
vrti vrteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
voznem vozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
postanemo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
negotovi negotov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
iščemo iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
potrditve potrditev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
odločitve odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
marsikakšen marsikakšen nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
nasvet nasvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
jasnovidke jasnovidka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
dobrodošel dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
celo celo členek
odločilen odločilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ali ali priredni veznik
rešilen rešilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Z z predlog; orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
vda vdati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
usodo usoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
modrejši moder splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izučilo izučiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
utrudilo utruditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prihodnost prihodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bližje blizu splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
že že členek
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
prav prav členek
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar