Ideja nakupa hiše je utrditi pozicijo slovenskega ozemlja južne meje in politikom dokazati, da se ne zavzemajo pravilno za slovensko mejo. Z adaptacijo, največja investitorja naj bi bila IS, d. o. o., in Anton Škof, pa naj bi imeli več stroškov kot koristi. «Pri odkupu hiše nas ni vodil zaslužek in nočemo narediti nekega komercialnega projekta. Gre za 180 kvadratnih metrov stanovanjske površine, ki smo jo razdelili na 4 enote in lastniki bodo lahko te apartmaje kasneje uporabljali kot poletno bivališče. Sam sem lastnik le določenega dela in sem k zadevi pristopil, ker smo hoteli to obdržati, da ne bi prišla v roke komu drugemu.“ Kljub temu da si območje lastita obe državi in da naj bi po nikoli uresničenem sporazumu Drnovšek-Račan ozemlje prek Dragonje pripadlo Hrvaški, so vsa dovoljenja od naravovarstvenih do kulturne dediščine ter soglasja, da se država Slovenija odpoveduje predkupni pravici, dobili brez težav. Na koncu tudi gradbeno dovoljenje, zaradi katerega so pohiteli z gradnjo, saj velja le eno leto. Uporabniki apartmajev pa bodo najbrž precej živcirali hrvaške obmejne organe, saj dostop do počitniške hiše poteka po znamenitem kolovozu, ki si ga je mimo hrvaške mejne kontrole uredil Joras. Ne nazadnje je zaradi sprehoda po njem prišlo do incidenta na med hrvaškimi policisti in Janezom Podobnikom in skupino SLS-ovcev pri mostu čez Dragonjo. «Cesto, kolovozno pot, ki jo uporabljam, imam urejeno eno leto in ne vem, zakaj bi imeli probleme. Če jih hočejo delati Hrvati, jih pač bodo, in to je njihov problem. Morda bomo cesto nekega dne tudi asfaltirali,” še pravi Joras.