Občutek je bil res dober, ne vem, kaj naj še dodam,« je Mirza Sarajlija malce zbegano pred številnimi mikrofoni po koncu tekme med Unionom Olimpijo in Albo odgovarjal novinarjem. Ti so hoteli vedeti vse in še več o mladem Ljubljančanu, ki je bil eden izmed junakov sploh prve zmage Olimpije v letošnji Evroligi. Dolgo smo čakali ta uspeh. Predolgo. Do prvega snega! Škoda le, da sneg ni padal že konec oktobra. Zmaji danes ne bi imeli le eno zmago in štiri poraze. Le želimo si lahko, da se ljubljanski košarkarji ne bodo obračali po vremenu, kajti take nestanovitnosti si zasedba iz prestolnice ne sme privoščiti. V četrtek so bili boljši od Albe, za katero so se mnogi na tekmi, dvorana ni bila povsem polna, spraševali, kako je dvakrat zmagala v letošnji Evroligi. Nemci so delovali precej nebogljeno, njihova igra pa kot goveja juha brez pravega kosa mesa in soli. Skratka, sterilno in neokusno. Olimpija je kmalu zavohala priložnost, igralci Aleksandra Džikića se niso pustili dvakrat prositi, ampak so z obema rokama napadli, najbolj razigrana pa sta bila Miha Zupan (19 točk, štiri trojke), edini gluhonemi košarkar v Evroligi, ter mladi in golobradi, komaj 17-letni Mirza Sarajlija, ki je ob debiju v Evroligi dosegel kar 13 točk, pogumno pa je zadel tudi tri trojke. Ob koncu srečanja je na semaforju pisalo 77:69, tri točke je prispeval tudi Jasmin Hukić , ki je odigral prve evroligaške minute po poškodbi. Po koncu tekme pravega veselja niti ni bilo, igralci so bili utrujeni, zaslužili so si aplavz, ki jim ga je podarilo izbirčno in dobre košarke vajeno ljubljansko občinstvo. V zraku – pa tudi med gledalci – je ostalo vprašanje, zakaj Sarajlija že prej ni dobil minut in priložnosti – kot na primer različni Wallaci in Crawfordi , ki so Evroligi kakovostno nedorasli. Kaj bi bilo, če bi mladenič dobil priložnost že prej, ne bo nikoli znano. Bo pa ostal grenak priokus. Trener Džikić je še enkrat ponovil, da je hotel preprečiti, da mladi igralec ne bi pregorel. Na tej tekmi se je malce trmoglavi Džikić vendarle opogumil in ga poslal v igro. Drugače povedano – druge možnosti niti ni imel. Mirza mu je vrnil z obrestmi, pa tudi Vlado Ilievski se precej bolje znajde na položaju dvojke kot pa v vlogi organizatorja igre, kjer vse prevečkrat gleda proti košu, kar pomeni manj podaj za soigralce. Aleksandar Džikić je bil na novinarski konferenci precej nezgovoren, deloval je utrujeno in izmučeno. Tudi njemu se je od srca odvalil velik kamen, kajti po osmih zaporednih porazih bi se v Tivoliju skorajda zagotovo prižgal alarm, ki bi pomenil, da mora napolniti kovčke. Džikić je za nekaj trenutkov, morda dni, utišal opozicijo, ki mu je kratila sen, dostojno minutažo pa je namenil tudi Vladimirju Goluboviću . Prav Džikić in Golubović pa sta bila glavna akterja na enem izmed transparentov, ki so ga v dvorano prinesli gledalci, a le za hip izobesili. Ko so videli, da Zmajem dobro kaže, so transparent, ki je bil naravnan proti Džikiću, hitro pospravili. Trener edinega slovenskega evroligaša je tudi zatrdil, da bo klub še naprej iskal branilca. Navijači Olimpije upajo, da bo klub pri tem bolj uspešen, kot je bil minuli teden, ko je okrepil le strokovni štab, kamor je prišel Gašper Kolman . Ta je bil v mladih letih res branilec, danes pa eden od trenerjev, ki si je evroligaške izkušnje nabiral že pri Gašperju Okornu . Olimpija je ostala v igri, da se prebije v drugi krog, čeprav ji rezultat španskega derbija v njeni skupini ni šel na roke, neposredni tekmec Joventut je doma s 105:100 ugnal Tau. To pomeni, da bo morala Olimpija v nadaljevanju tekmovanja doma, to bo že prihodnji četrtek, premagati Joventut, potem še na domačem parketu Fenerbahce, po zmago pa bo treba tudi v Berlin k Albi.