Tudi to, da je bilo prejšnje partnerstvo za razvoj pozitivna izkušnja, kot pravi Janša, celo zanj drži samo deloma. S partnerstvom je JJ še dodatno utišal opozicijo in se prikazoval kot širok in demokratični voditelj. Toda v resnici je že partnerje v lastni koaliciji prisilil v vlogo poslušnih vazalov, ki jim ne gre zaupati operativnih, kaj šele strateških informacij. Tako se je po volitvah spravil v položaj, da bi, četudi bi zmagal, zelo težko sestavil vladno koalicijo, ker vsi vedo, kaj jih v njej čaka. Opozicijska SD – največja opozicijska stranka LDS namreč v tako partnerstvo takrat ni privolila – ima prej slabe kot dobre izkušnje. Dovoljeno ji je bilo uveljaviti le nekaj drobnih pripomb k davčnim in nekaterim drugim spremembam. To je tudi vse. Tisti, ki so mislili, da bodo s pomočjo partnerstva Janšo žejnega prepeljali čez vodo, so hitro uvideli, da so se krepko zmotili. Zato se, vsaj za zdaj, ta zgodovina ne ponavlja, ker se je farsa že zgodila.