Kranjskogorski župan Jure Žerjav je povedal, da so se župani zgornjegorenjskih občin začeli pogovarjati o oblikovanju samostojne pokrajine že v prejšnjem mandatu, a so ob razpravah, da bo v Sloveniji šest do osem pokrajin, utišali glasove. Ker pokrajine rastejo kot gobe po dežju, se mu zdi pobuda za pokrajino Zgornja Gorenjska utemeljena. Tudi blejski župan Janez Fajfar se s predlogom strinja. »Po letih uničevanja gospodarstva in nepotrebnega upravnega drobljenja je skrajni čas, da stopimo skupaj in da združeni premaknemo zgornjegorenjski voz naprej,« pravi. Žirovniški župan Leopold Pogačar poudarja: »Občine Zgornje Gorenjske po zgodovinskem razvoju, geografski legi in drugih značilnostih sodijo skupaj. Skupno jim je tudi to, da so v zadnjih letih razvojno nazadovale in da imajo za razliko od ostalega dela Gorenjske drugačen razvojni potencial in drugačno vizijo. V pokrajini Zgornja Gorenjska vidim večjo priložnost tudi za manjše občine.« Bohinjski župan Franc Kramar meni, da je bistvo oblikovanja svoje pokrajine v ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarstva na Zgornjem Gorenjskem. Medtem ko je Gorenjska okrog Kranja predvsem industrijska in kmetijska, je za zgornji konec priložnost predvsem turizem. Gorjanski župan Peter Torkar: »Vsi izračuni nam kažejo boljšo prihodnost v zgornjegorenjski pokrajini, s finančno izravnavo bi dobili od države štirinajst evrov na prebivalca več kot v enoviti Gorenjski.«