Te dni se Avstrija poslavlja od nekdanjega generalnega tajnika OZN in poznejšega predsednika dr. Kurta Waldheima, ki je avstrijsko, evropsko in ameriško javnost znova spomnil na nemški pojem »Pflichterfüllung« (izpolnitev dolžnosti). Pojem je po Hitlerjevem porazu padel v zaboj pravičniškega avstrijskega in evropskega »antifašizma«, ki meni, da je s tabuiziranjem nekaterih jezikovnih rekel in klišejev, ki jih ima za značilnost nacionalsocialističnega obdobja, pri čemer razodeva svojo zgodovinsko neinformiranost, mogoče preprečiti, da bi se zli duhovi tega strašnega sistema vrnili. Še bolj pa, tak je moj občutek, da bi utišal glas vesti, ki vsakega človeka, tudi še tako gromko deklariranega »antifašista«, sooči z neprijetnim vprašanjem: Kako pa je z nacionalsocializmom v tvojem srcu in v tvoji glavi? Tu hočem naravnost izreči sodbo, ki ni namenjena osebam, ampak dogajanju v njih: bistvo nacionalnega socializma, namreč občutek in doktrina lažne izvoljenosti, iz katere nujno sledi tudi napačno ravnanje, saj iz laži, kakor vemo iz Biblije, nujno sledita tudi kraja in umor, je prisotno v vsakem človeku, ki ni rojen na novo, ki ni napolnjen s Svetim Duhom, temveč z njegovim antipodom, torej duhom tega in demonskega sveta. In še naprej: bistvo komunizma, ki je spet občutek lažne izvoljenosti (»avantgarda«, »napredne sile«, nosilci »znanstvenega svetovnega nazora« itd.), ki se v praksi izraža v nevoščljivosti tistim, ki imajo kaj premoženja in v privoščljivosti, da bi jim ga kdo na silo odvzel in jih kot neprijetno pričo nato še likvidiral, je prav tako prisotno v vsakem človeku, ki ni rojen na novo, ki ni napolnjen s Svetim Duhom, temveč z duhom tega in demonskega sveta.