Že nekaj let (zlasti po veliki prenovi med letoma 2001 in 2004) se gledališče srečuje s težavami in nemirom v ansamblu. Dobili so najsodobnejšo tehniko, pa so se uprli umetniškemu vodji Riccardu Mutiju, ki je hišo uspešno vodil po legendarnem Claudiu Abbadu, ta je uvedel simfonične koncerte. Najnovejši neredi so se začeli, ko je vodstvo naznanilo, da so individualno pogodbo intendantu Stephanu Lissneru podaljšali (vsaj) do leta 2013. Že od Mutijevega odhoda (doslej je zaman iskal novo hišo in orkester v Evropi in z novo sezono odhaja v ZDA) je porušeno zaupanje med umetniškim sektorjem, intendantom ter tehniko in nameščenci v upravi. Novo vodstvo naj bi poskušalo briljantno umetniško ustanovo spremeniti (tako meni del ansambla) v prikimavajočo brezoblično gmoto. V Scali so dobrodošli le še takšni, ki molče gledajo, kako se tepta naš ponos, pravijo. Tudi obljubljeni dvigi plač so prenizki. V vodstvu so izračunali, da bi morebitna decembrska stavka Scalo stala poltretji milijon evrov prihodkov, še večjo škodo bi prizadela ugledu hiše. Grožnje s stavko so že utečen ritual, a letos jih tudi uresničujejo. Berlusconijeva vlada namreč krči ter celo odpravlja sredstva za kulturo, zlasti elitno ali tako imenovano visoko umetnost. Evropa je podlegla globalnemu ameriškemu trendu, da sta umetnost in kultura predvsem zabava in razvedrilo. V Scali so poleti odpadle predstave Boemov in prve tri oktobrske predstave baleta Dama s kamelijami. Prihodnost ni rožnata, trdijo sindikalisti, vlada v Rimu je za prihodnje leto gledališču, kinematografiji in drugim kulturnim zvrstem skupaj namenila le skromnih 380 milijonov evrov, kar je najmanj doslej. Sindikat zaposlenih je sklenil, da bodo s stavkami tudi v prihodnje preprečili prve tri predstave v repertoarju napovedanih del. S tem bi odpadla tudi nocojšnja slavnostna premiera, mnogi so za različne aranžmaje plačali pet tisoč evrov in več, saj je začetek sezone na Ambrožev dan najelitnejši milanski družabni dogodek.