dih ogromne in očitne. Zadostuje, da pogledaš skozi okno na ulico. V domu prebiva več kot sto otrok. Večina prihaja z ulice, druge so starši zapustili, ker jih niso mogli preživljati. Vsak otrok ima svojo žalostno življenjsko zgodbo. Dom upravlja psihologinja Florentina Ramirez z družino, ki je svoje življenje in dom namenila prav njim. Ljudi s takim pogumom in dobroto ne srečamo vsak dan. Ves njihov dohodek gre trebščine. Najpomembnejši vir pomoči je padre Edmondo Rosa, duhovnik ene večjih župnij v Asuncionu, ki že več kot štirideset let deluje v Paragvaju. Delovanje doma podpirajo tudi družine iz Španije, Italije in Avstrije. Lahko tudi vzpostavimo stik z otrokom in si z njim dopisujemo. Moja družina pa se je odločila za drugačen korak, ki ni samo finančnega značaja. Odločili smo se, da jih bomo obiskali, živeli z njimi in spoznavali njihove težave in radosti. Prihod v dom je bil v znamenju veselja, saj so nas otroci začeli objemati in spraševati raznorazne stvari. Da vzpostaviš močen in globok medsebojni odnos, potrebuješ le nekaj ur. Vedeti moramo, da otroci niso deležni pogostih obiskov, zato se hitro navežejo na obiskovalce. Zame je bila to edinstvena izkušnja, ki mi je težave, s katerimi se soočajo otroci po svetu, prikazala v novi luči. Druženje z otroki je minilo, kot bi mignil. Sloves je bil seveda težak. Vendar občutek, da te ima nekdo rad in da ti je hvaležen za vse, kar si storil, je neverjeten. Za vse, ki želite kaj več izvedeti in pomagati otrokom v domu Guadalupe, je dostopen naslov elektronske pošte: prenzac@units.it. Jure Kopušar življenje doma in po svetu in zna objektivno ocenjevati določene dogodke. S samostanskimi kolegicami uživa v molitvi. Če bi danes izbirala delo in poklic, bi se ponovno odločila za učiteljico v samostanu, kjer uresničuje poslanstvo krščanske ljubezni. Ob tem pomembnem dogodku ji iskreno čestitamo in želimo še naprej obilo zdravja, sreče in ustvarjalnega poguma. G. D.