Mini teater je izvrsten dokaz, da lahko iz majhnega pač ob ustrezni meri vztrajnosti, odrekanja, odločnosti, ki je na trenutke najbrž morala mejiti že na trmo, in kakovostnega dela zraste veliko. Od skromnih začetkov pred nekaj leti se je gledališče, ki domuje v majhni kletni sobici na ljubljanskem gradu, seveda zlasti po zaslugi svojega ustanovitelja in direktorja Roberta Waltla, razvilo v umetniško hišo, ki se lahko po obsegu produkcije, številu odigranih predstav in množici sodelavcev primerja s skorajda vsemi slovenskimi institucionalnimi gledališči, po ustvarjalnem pogumu in programski raznovrstnosti pa nekatere od njih nemara tudi že presega.