Princip, ki ga je ubral pri raziskovanju družine kot celote, v ospredje pravzaprav postavlja posameznika. Na ta način je najprej želel predstaviti (kolikor so pač dopuščali uporabljeni viri) vsakega posameznika znotraj rodbine, raziskati njegovo osebno usodo, predstaviti ga/jo z njegove/njene človeške plati, razkriti, kakšna oseba se skriva za imenom iz zaprašenih arhivskih dokumentov in s starih portretov. S tem je ustvaril mozaik človeških usod, ki v končni fazi razkrijejo podobo rodbine kot celote. Tu ne gre le za golo "tabloidno" razgaljanje človeške intime. Odločitve in življenjska pot nekega posameznika pogosto ostajajo skriti zunanjemu opazovalcu, če ta ne pozna ozadja zgodbe. Zgodovina ni nič drugega kot naključni splet okoliščin, mozaik usod posameznikov, ki jih je usoda pripeljala ob istem času na isto mesto. Za vsako človeško odločitvijo, najsi gre za visoko politiko ali vsakodnevno življenje, se skrivajo človeške želje in potrebe, upi in strahovi, ljubezen in sovraštvo. In bistvo razumevanja zgodovine je prav poznavanje teh dejstev.