Slovenci se bojijo istih stvari kot vsi drugi. Ljudje so ustvarili civilizacijo, da bi zmanjšali neprijetnosti in povečali tisto, kar je prijetno. Civilizacija je torej prijetna in udobna, a ima tudi svoje strahove, ki jih ljudje na začetku niso poznali. Tako se ti danes čedalje manj bojijo narave in vse bolj sebe. Mirno lahko rečem, da smo vedno bolj zaskrbljeni. Izvor strahu je zdaj v nas. Bojimo se, da bomo naredili kaj narobe, da bomo zboleli ali propadli. To so strahovi tega sveta. Sicer pa je strah kot bolečina, čuva telo. To je signal, da so neke stvari v našem življenju ogrožene ali da bi lahko bile ogrožene.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bojijo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
istih isti nedoločni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
Ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ustvarili ustvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
civilizacijo civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zmanjšali zmanjšati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
neprijetnosti neprijetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
povečali povečati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prijetno prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Civilizacija civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
prijetna prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
udobna udoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
svoje svoj povratni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
strahove strah samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
poznali poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
bojijo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
Mirno mirno splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečem reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zaskrbljeni zaskrbljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Izvor izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
strahu strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
Bojimo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
naredili narediti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
zboleli zboleti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ali ali splošni prislov; nedoločena stopnja
propadli propasti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
strahovi strah samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
strah strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
bolečina bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
čuva čuvati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
signal signal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, množina svojine
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ogrožene ogrožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
ogrožene ogrožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Ona : ženski magazin Dela in Slovenskih novic
avtor: neznani novinar