V nedeljskem popoldnevu, 27. julija - kmalu po Theovi vrnitvi - se je Vincent ustrelil z revolverjem. Krajevni časnik je poročal, da se je to zgodilo »na polju«, ranjeni slikar pa se je opotekel nazaj do gostilne, ko se je že nočilo. Poklicali so dva zdravnika, ki sta ugotovila, da krogla ni dosegljiva in eden od njiju je rano na samem robu levih reber obvezal. Vincent ni trpel kakih posebnih bolečin, bil je bistre glave in je vso noč kadil pipo. Ker bratovega naslova ni hotel zaupati, so morali pisati v galerijo na Montmartru. Ko je Theo naposled le stal ob bratovi postelji, je Vincent rekel: »Nikar ne joči, to sem storil v dobro vseh.« Spokojno je umrl v Theovih rokah, in sicer v torek 29. julija ob enih zjutraj. Pred štirimi meseci je praznoval sedemintrideseti rojstni dan. Če upoštevamo, kako trpeče je bilo Vincentovo življenje in kako povzdigoval je smrt, potem nas njegov samomor ne preseneča. Sam je samomor pogosto omenjal, vendar ga je vedno obsojal ali pa zanikal, da ga mika. Kaj je nazadnje prevesilo tehntnico? Kot v primeru pohabe ušesa bi Cerkev v Auversu pričakovali, da so na njegovo odločitev vplivali različni faktorji, toda najbolj žalosten od njih je njegov odnos s Theom. Kajti tokrat mu je grozilo, Vincent videti daleč bolj zdrav kot brat, ki je da bo izgubil tega brata, ki je bil, kot je sam rekel, odgovoren zanj. O Theovih zdravstvenih težavah njegov edini »pravi prijatelj«. Že od takrat, ko ni veliko znanega, nobenega dvoma pa ni, da so so ga odpustili kot evangelista, je bil življenjsko bile resne. Po bratovi smrti se mu je zdravje hitro odvisen od njega. Ko se je zdaj vrnil na Sever, se poslabšalo, bolezen pa je skupaj s psihološkim je lahko na lastne oči prepričal, kako zelo je Theo stresom privedla do duševnega zloma. Nazadnje v skrbeh zaradi vzdrževanja svoje družine, po- ni več mogel zadrževati urina in je umrl 15. sebno tedaj, ko je bil otrok hudo bolan. Vincent januarja 1891, šest mesecev za bratom. je pač moral priznati, da mora brat poslej usmeriti tako ljubezen kot denar dvema novodošlima osebama. Sprevidel je tudi, Leteče lastovice da poslej ni več reden član družine, temveč le gost ob koncu tedna. Theo je imel tudi velike težave s svojimi delodajalci, ki jim ni bilo všeč njegovo zanimanje za impresioniste in ki ga niso hoteli ustrezno plačevati. Zato je grozil z odpovedjo. Čeprav ga je Vincent spodbujal, naj gre na svoje, je pri sebi vedel, da brat v tem primeru ne bo imel dovolj denarja še za njegovo podporo. S tem, da se je ubil, je s Theovega hrbta odstranil boleče breme. Theo je bil že dolgo tudi slabega zdravja, in to je prav tako ogrožalo njun odnos. Jo je 17. maja celo pripomnila, da je