Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) tožniku izrekla inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje in mu naložila, da po vročitvi odločbe ustavi gradnjo lesenega pastirskega stanu in vodnega zajetja v tam navedenih dimenzijah, stoječih na zemljišču parc. št. ... k.o. .... Odredila mu je, da v postavljenem roku odstrani navedena objekta in vzpostavi prejšnje stanje. Za objekta je izrekla tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V obrazložitvi navaja, da je bilo ob ogledu 24. 7. 2008 ugotovljeno, da je na omenjenem zemljišču ob obstoječem seniku na utrjenem platoju postavljena lesena počitniška hišica s po dvema oknoma na severni in južni fasadi, jugozahodno od objekta pa je izvedeno vodno zajetje. Tožnik je na zaslišanju povedal, da je z gradnjo pastirskega stanu začel v letu 1995, z deli pa končal v letu 1997. Upravni organ je v postopku pridobil tudi lokacijsko informacijo z dne 17. 10. 2008, na podlagi katere je ugotovil, da ima tožnikovo zemljišče oznako prostorske enote osrednje območje TNP, K 16 – Bohinj s podrobnejšo namensko rabo G – območje gozdov, in se nahaja v varovanem območju Triglavskega narodnega parka – osrednje območje, Natura 2000, gozdnega zemljišča. Upravni organ v nadaljevanju povzema dopustne vrste posegov za območje G – površine gozdov in izraža stališče, da je bil obravnavani pastirski stan nelegalna gradnja tako v času gradnje kot po sedaj veljavnih predpisih. Tožnik namreč z gradbenim dovoljenjem zanj ne razpolaga.