Menim pa, da lahko vsak sam pri sebi odloči ali lahko opravlja obe funkciji. Jaz sem prepričan, da je v tem primeru ta dvojna funkcija resnično veliko breme, ampak mi moramo temu prilagoditi svoj čas in zaradi tega se moramo nečemu tudi odpovedati, ker, če hočemo kvalitetno in odgovorno izvrševati to delo, ki ga imamo tukaj, mora pač tako biti. In sem prepričan in tudi primeri so, ko so poslanci zapustili Državni zbor, ker so ocenili da imajo doma preveč dela oziroma veliko dela, da ne bodo mogli enako kvalitetno opravljati obeh funkcij, in to sta na primer dva iz naših vrst - župan Maribora Franc Kangler in župan Litije Franci Rokavec, ki je zapustil sekretarsko mesto, ker je ocenil, da bo imel preveč dela, da bi lahko oboje kvalitetno opravljal, ali pa ni bilo možno dobiti kadra, ki bi šel zraven, mu pomagal in sprejemal vse te privilegije, ki so nam očitani. Ampak veste kaj me še moti? Moti me tudi to, da se danes tako trudimo, kako bi rekel, zapreti vrata županom, ne županom, da pridejo v Državni zbor, ampak županom, da bi bili na obeh funkcijah, v ta Državni zbor. Veste, v tem času od kar sem v tem domu, sem že nekajkrat zasledil in videl, da nekateri gredo na volitve, se eventualno prebijejo v Državni zbor, če jim to ne uspe se prebijejo v vladno službo, potem pa komaj čakajo, da to zapustijo in gredo na svetovni ali evropski parket. Meni se to zdi poniževanje Državnega zbora, poniževanje poslanske funkcije. Če si bil pripravljen iti na volitve, če si bil izvoljen ali če si se prebil v vlado, to naredi do konca, potem pa naj ti bodo vrata odprta tudi v ta "glamur" svetovne politike. To je tudi ena izmed, po mojem mišljenju, zadev moralnega premisleka.