občinskih šolah, po dve za vsak jezik. Projekt je seveda vreden pozornosti in podpore, saj bi uvedel redno vecjezično poučevanje šolskih predmetov in s tem uvajal otroke k uporabi vseh jezikov doline. Deželna svetovalca Spacapan in Blažina za poseg pri deželnem šolskem uradu ter senator Budin za podporo na Ministrstvu so se zavzeli za zanimiv projekt. Slednji predstavlja edinstveno možnost za ohranitev slovenske govorice v Kanalski dolini, s pomočjo in ob naslonitvi na ostale jezikovne skupnosti, s katerimi se ponaša dežela F-Jk. Konec koncev je edino desničarska uprava na Trbižu dosledna v izvajanju štirijezičnosti naše dežele, za kar ji gre posebno priznanje. rodno skupnost z Natom in ZDA na čelu, da so vse v vojno vpletene strani prisilile k prenehanju vojne (12. oktobra 1995) in podpisu zadevnega mirovnega dogovora v Daytonu (ZDA) mesec dni pozneje. Srebrenica kljub obsegu poboja ne predstavlja osamljenega primera genocida v zadnjem stoletju. Istega leta (1995) je v afriški Ruandi bilo pobitih okoli 800 tisoč pripadnikov plemena Tutsujev. Pred 90 leti (1915) je bilo pobitih kak poldrugi milijon Armencev v takratni Turčiji. Med drugo svetovno vojno je prišlo do judovskega holokavsta. Če štejemo še žrtve prve in druge svetovne vojne, nas razmišljanje sili k sklepanju, da je bilo dvajseto stoletje najbolj nasilno stoletje v zgodovini človeštva, in to kljub vsemu napredku znanosti in civilizacije. Izraz genocid se je uveljavil tik po drugi svetovni vojni. Skoval ga je in tudi prvi uporabil poljski Jud, po imenu Raphael Lemkin, ki mu je leta 1941 uspelo se prebiti v ZDA, kjer je nadaljeval študij mednarodnega prava. Uporabili so ga tudi na nürnberškem procesu proti obtožencem nacističnih zločinov med vojno. Po prizadevanju omenjenega pravnika so izraz leta 1948 vključili v besedilo Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki jo je še istega leta sprejela generalna skupščina OZN. Kot znano, je za sojenje zločinov proti človeštvu med večletno vojno ob razpadanju Jugoslavije bilo ustanovljeno posebno mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu na Nizozemskem. Glavna javna tožilka je znana švicarska pravnica Carla Del Ponte, ki si odločno prizadeva, da bi bila, med drugimi, privedena v Haag tudi nekdanji bosanski politični voditelj Radovan Karadžić in general Ratko Mladić, ki sta še vedno na prostosti in se izmikata aretaciji. Ko so jo vprašali, zakaj se ni udeležila omenjene spominske slovesnosti v Srebrenici, je dejala, da se je za takšno ravnanje odločila “iz spoštovanja do žrtev”, da pa bo obiskala Srebrenico, ko bosta Karadžić in Mladić v Haagu ali vsaj eden od njiju. Alojz Tul