Marko Prodan je začel trenirati z desetimi leti. Želel se je uriti v katerem od borilnih športov, da se je odločil za judo, pa je kriv televizijski oglas. Zdaj že enajsto leto uživa v piljenju svojih spretnosti in v družbi, ki jo je našel na treningih. »Včasih je naporno. Nastopijo tudi obdobja, ko bi kar odnehal. Vendar krizo vedno uspešno premagam,« razmišlja 21-letnik. Njegov klubski prijatelj Žiga Vuzem se je med judoiste podal, ko je bil star pet let. Šel je po sledeh očeta, ki se je ukvarjal s tem športom. »Kimono je bil takrat zame nekaj posebnega. Vključil sem se v program in judo je postal moj način življenja,« svoje vtise strne 17-letnik, ki ima na treningih najraje boje in tehnično vadbo. Njegov vrstnik Gašper Jerman si je kimono prav tako oblekel kot petletni malček. »Bil sem zelo živahen otrok, imel sem preveč energije in sem jo moral nekje porabiti, jo usmeriti v nekaj pozitivnega,« se nasmehne tekmovalec, ki se je minulo poletje preizkušal na tekmah v Nemčiji, na Madžarskem, Češkem in Poljskem. Kako rad ima ta šport, kaže s predanostjo. Vsak dan se iz Cerknice po šoli pripelje na trening v Ljubljano. V prihodnosti se vidi na olimpijskih igrah, tako kot 15-letni Ovijač, veliki kadetski up, ki mu je najbolj všeč občutek zmagovanja. Z njim se strinja tudi njegov vrstnik Martin Pečnikar, ki se je judoistom pridružil z osmimi leti. Navdušil ga je oče, najtežje pa se mu zdijo kondicijske priprave.