Z Andrejem Jermanom in Gregorjem Šparovcem stopa slovenska ekipa za hitre discipline na novo stopnico svojega razvoja. Trener Jože Gazvoda je pred dobrimi sedmimi leti začel z Alešem Brezavščkom, muhastim, a nesporno nadarjenim tekmovalcem, od katerega so dvignili roke v vseh selekcijah tehničnih disciplin. Zelo podobna je bila usoda njegovega naslednika Petra Pena, ki bi, v nasprotju z Brezavščkom, gotovo tudi sam veliko prej zapustil družbo slalomistov in prestopil med smukače, če bi imel možnost. A je pač imel to smolo, da je nekaj grdih in preveč razvpitih padcev slalomskih zvezdnikov (tudi Bojana Križaja), ki jih je v smuk prisilil tekmovalni sistem, zarotil slovenske starše proti kraljevski disciplini. Svoje je k temu dodala tudi kalvarija mlade in povsem neizkušene slovenske smukaške ekipe, ki se je pod vodstvom trenerja Herberta Juriča pripravljala na olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. To je k sreči že davno pozabljeno, Jože Gazvoda je tudi uspešno premagal porodne muke ustvarjanja nove ekipe, ki je danes primerna alternativa tistim smučarjem, ki jim ne diši hitro vijuganje. Bilo je tudi nekaj padcev in grdih poškodb, a prav nič več kot v tehničnih disciplinah, tako da smuk že dolgo ni več bavbav. Zdaj prihajajo na vrsto tudi tekmovalci, ki so odraščali s hitrimi disciplinami, tako da mirno lahko zapišemo, da najboljše šele prihaja.