Hana: Vsak tekmovalec mora pri sebi razčistiti kar precej stvari. To je eden od predpogojev za uspeh. Za večino naših tekmovalcev je misel, da bi se udeležili tekem v tako močni konkurenci, še vedno nekaj nepredstavljivega in imaginarnega, vendar ne bi smeli tako razmišljati. Tudi sama se ne razlikujem od večine. Zame je bil prelomni trenutek udeležba na mednarodnem turnirju v Italiji, kjer sem našla potrebno samozavest. Rada bi se zahvalila Ivanu Djuranu, ki mi je zaupal Ramino in mi to omogočil. Še pred kakšnima dvema letoma je bilo zame nepredstavljivo, da bi nastopila v parkurju kategorije M ali S, čeprav sem bila v kategoriji L uspešna. Tekmovalci dobro poznajo občutek, ko gre na treningu vse gladko, na tekmi pa se "izgubijo". Seveda se še vedno lovim, vendar sem prvo prepreko v svoji glavi uspešno premagala. Tu mi precej pomaga tudi Luka, ki me vedno spodbuja. Vsakemu ambicioznemu tekmovalcu bi zelo koristila obisk in udeležba na čim več velikih turnirjih. Ne bi verjeli, koliko se lahko naučiš z opazovanjem, stvar talenta in trdega dela pa je, da naučeno preneseš v prakso. Tako na treningu kot na tekmovanju moraš imeti pred seboj določen cilj. Za dosego tega je potrebnega mnogo truda in predvsem potrpljenja. Vsaka stvar, ki jo konj naredi, se zgodi z razlogom, zato faz treninga in šolanja ne smeš preskakovati. Tu je seveda potreben tudi občutek, ki ga nekateri imajo, drugi si ga pridobijo, tretji pa ga ne bodo nikoli imeli.